Reforma: kdo bo za obisk pri zdravniku plačeval več in kdo manj

Na deset tisoče zaposlenih, ki prejmejo minimalno plačo 792 evrov bruto ali manj, bi po novem namesto premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja plačevalo posebno dajatev, ki bi znašala 20 evrov. Torej bi prihranili tudi do osem evrov na mesec.

Enako bi bilo z več sto tisoč upokojenci, ki prejmejo borih nekaj sto evrov mesečne pokojnine.

Na slabšem bodo medtem tisti, ki doslej zavestno niso plačevali premij ali pa si jih niso mogli privoščiti. Nova dajatev bo namreč zanje obvezna, tako da bodo njihovi neto prejemki nižji za najmanj 240 evrov na leto.

S temi besedami bi lahko povzeli enega od ključnih ukrepov zdravstvene reforme, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Osemdeset odstotkov ljudi bo plačevalo manj kot doslej. Razbremenjujemo prebivalce, ki so dohodkovno šibki," je danes ob predstavitvi predloga reformnega zakona povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Premožni nekaj sto evrov več na leto

Osemdeset odstotkov ljudi bo plačevalo manj, kot so doslej plačevali za premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Foto: Thinkstock Tisti s povprečno plačo, ki se po podatkih iz lanskega leta giblje okoli 1.580 evrov bruto ali 1.026 evrov neto, bi za prenovljeno zdravstveno zavarovanje plačevali približno enako kot doslej.

Precej drugače bo z obremenitvijo ljudi, ki imajo višje prejemke in že zdaj za zdravstvo dajejo več. Nova dajatev bo namreč za nekaj evrov ali celo več deset evrov višja od dosedanjih premij.

Največ, 75 evrov na mesec, bodo morali v blagajno prispevati tisti s prejemki, ki za več kot petkrat presegajo povprečno plačo, torej zaslužijo najmanj okoli 7.900 evrov bruto. Takšnih je po naših informacijah več kot pet tisoč ljudi, ki bodo letno plačali okoli 570 evrov več.

Višino nove dajatve bi izračunali na podlagi bruto prejemkov posameznega zavezanca, ta pa bi jo nato plačal iz neto dohodka. Enako, kot je doslej plačeval premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Za zdravstvo tudi dividende in najemnine

Ukinja se torej ureditev, pri kateri je bila mesečna premija fiksna in se je od enega do drugega razlikovala za zgolj nekaj evrov. Namesto tega se uvaja nekakšno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem načelu.

V zdravstveno blagajno bodo morali (več) prispevati tudi premožni. Osnova za izračun višine dajatve bodo bruto dohodki posameznika, vendar ne samo aktivni (plača in drugi dohodki iz opravljanja dejavnosti), ampak tudi pasivni (dividende, obresti, prihodki od najemnine …).

Potrebne informacije za določitev višine dajatve bodo črpali neposredno od Finančne uprave RS (Furs), ki že zdaj od zavezancev pridobiva podatke za obračun dohodnine.

Se bodo ljudje izogibali plačilu?

Toda predvsem pri obdavčitvi prihodkov od najemnin in predvidenih dodatnih prihodkih za zdravstveno blagajno se utemeljeno postavlja vprašanje, ali bo to morda dodatno spodbudilo ljudi k oddajanju stanovanj na črno. Po nekaterih podatkih naj bi namreč kar 30 odstotkov najemodajalcev "skrivalo" svoje najemnike in naj ne bi plačevalo davka.

Podobno bi se lahko zgodilo pri depozitih in vrednostnih papirjih. Tako bi lahko na primer del delnic ali denarja prenesli na sorodnike in se s tem izognili obdavčitvi.

Ob tem spomnimo na uvedbo davka na luksuzna vozila iz leta 2012, ko je bil davčni izplen najmanj polovico manjši od pričakovanj. Premožni ljudje so se namreč preprosto odločili za registracijo v tujini in se s tem izognili plačilu davka.

Prostovoljno, a v resnici obvezno

Razlika je tudi ta, da bo nova dajatev obvezna, ne več prostovoljna, kot je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vendarle je prostovoljno le na papirju. 

Zdravstvena blagajna bi z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja prišla do približno 50 milijonov evrov dodatnega denarja, ki ga za svoje delovanje porabijo Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena. Foto: STA , Dopolnilno zavarovanje namreč krije stroške doplačil k zdravstvenim storitvam, ki jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti. V zadnjih letih se je obseg teh storitev širil. Tako bi morali za operacijo zamenjave kolka plačati skoraj tisoč evrov, za ultrazvok srca in ožilja pa okoli 18 evrov. Za "manj pomembna" očala s stanjšanimi stekli bi doplačali 180 evrov.

Ker so med njimi tudi obisk pri zdravniku ali nakup zdravil, se velika večina ljudi raje odloči za plačevanje premij. Tudi zaradi dejstva, da jih v nasprotnem primeru doleti kazen v obliki poznejšega občutnega zvišanja mesečne premije.

O visoki vključenosti v sistem dopolnilnega zavarovanja priča tudi število zavarovancev. Po zadnjih podatkih jih je več kot 1,44 milijona.

Omejevanje zavarovanja partnerjev

Medtem ko se na enem področju uvaja solidarnost, bi lahko na drugem po denarnicah udarili vse tiste, ki so doslej plačevali premalo.

V obvezno zavarovanje bodo namreč poskušali vključiti vse osebe v državi, pri čemer se bo tako kot do zdaj zagotovilo zavarovanje za otroke. Omejilo pa bi se zavarovanje partnerjev. Kot je znano, se lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje, zavarujejo po partnerju in plačujejo vsega nekaj deset evrov na mesec. ”Smo edina država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov," je dejala ministrica.

Zdravstvena blagajna bi z vsemi ukrepi do leta 2022 dobila 300 milijonov evrov dodatnih sredstev. Foto: Matej Povše Iz predloga zakona je razvidno, da bo mogoče kot družinskega člana še naprej zavarovati zakonca, zunajzakonskega partnerja in podobno, vendar le v naslednjih primerih:

• da varuje ali vzgaja otroka do 1. razreda osnovne šole ali invalidnega otroka,
• da je vpisan v evidenco brezposelnih,
• da ni zmožen za delo.

Otroci, ki študirajo, bodo lahko zavarovani kot vzdrževani družinski člani, vendar le do dopolnjenega 26. leta starosti.

Koliko ljudi in gospodinjstev bo ta ukrep prizadel in kolikšna bo njihova dodatna finančna obremenitev, še ni znano. Po podatkih ZZZS je bilo leta 2015 več kot 1,5 milijona aktivnih zavarovancev, več kot 530 tisoč ljudi pa je bilo zavarovanih kot družinski člani.

V resnici naj bi se zgodilo očiščenje zdravstvene blagajne. Iz predloga zakona je mogoče razbrati, da bi financiranje omenjenih ljudi prenesli na državni proračun, saj bi lahko uveljavljali trajno denarno pomoč ali pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje.

V obvezno zavarovanje bi bili po novem vključeni le tisti s statusom kmeta, ki so tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani.

Se bodo višale prispevne stopnje?

Ob tem se bo zgodilo tudi poenotenje prispevnih stopenj. Namesto zdajšnjih 11, med drugim za zaposlene in samostojne podjetnike, kmete, brezposelne in številne druge, bi po novem bile le tri prispevne stopnje.

Pri tem ohranjajo dosedanji prispevni stopnji delojemalcev in delodajalcev, katerih višina se po besedah Kolar Celarčeve ne bo spremenila, ter prispevno stopnjo za upokojence, ki se bo povišala. Zadnji sicer plačuje državni proračun.

Opozoriti je treba, da lahko ZZZS z zvišanjem prispevne stopnje pri posameznih skupinah zavarovancev pričakuje morda nekaj milijonov evrov več denarja, vendar lahko to zanje pomeni nekaj deset ali nekaj sto evrov višje letne stroške za zdravstvo.

Omejili bi bolniške

Zdravstveno blagajno bi razbremenili tudi na področju bolniških nadomestil. V letošnjem letu naj bi zanje porabili več kot 311 milijonov evrov, kar je deset odstotkov več kot lani in pomeni več kot desetino letnega proračuna ZZZS. Med glavnimi razlogi za rast obsega nadomestil je večja obolevnost.

Košarica pravic se ne bo krčila. Foto: Ana Kovač Zato na ministrstvu za zdravje predlagajo časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške, in sicer na leto dni. "Smo edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," je povedala ministrica. Po preteku tega obdobja bi oseba postala breme pokojninske blagajne.

Pri tem ohranjajo 100-odsotno nadomestilo za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. "Za vse preostale primere pa bo znašala višina nadomestila 80 odstotkov osnove," je dodala ministrica. 

Določajo tudi najnižji in najvišji znesek bolniške: najnižji naj bi znašal 80 odstotkov minimalne plače, najvišji pa 2,5-kratnik povprečne plače.

Določene storitve ne bodo niti delno krite

Kar je pomembneje, košarica pravic se ne bo krčila. "Uvajamo pregledno in natančno določeno košarico pravic in jih ne zmanjšujemo, ukinjamo doplačila pravic iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja in za vsako pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je določen postopek njene uveljavitve," je pojasnila ministrica.

Določajo tudi storitve, ki niso v omenjeni košarici. Med drugim bi izvzeli estetske posege, alternativno zdravljenje in zdravstvene storitve, ki so manj pomembne za zdravje. To bi bilo očitno po novem v celoti plačljivo oziroma bi se lahko ljudje za njihovo kritje prostovoljno zavarovali pri zavarovalnicah na trgu.

Dodatnih 300 milijonov evrov

Vse to dodatno potrjuje, da je reformni zakon pravzaprav usmerjen v povečevanje prilivov v zdravstveno blagajno. Z navedenimi ukrepi bi namreč do leta 2022 pridobili dodatnih 300 milijonov evrov sredstev za zdravstvo.

V to je vključenih tudi 100 milijonov evrov za specializacije zdravnikov, pripravništva in terciar, ki jih bodo prenesli na proračun in s tem razbremenili zdravstveno blagajno. "Gre za izdatke, ki tja ne spadajo," je pojasnila ministrica.

V vsej strukturi financiranja se bo tako po vzoru drugih držav v Evropski uniji povečal delež iz proračuna in zmanjšal delež prispevkov zavarovancev. S tem bo financiranje zdravstvene blagajne bolj stabilno in manj odvisno od poslabšanja v gospodarstvu.