Referendum o drugem tiru: kakšni so argumenti zagovornikov in nasprotnikov

V nedeljo bo lahko 1,7 milijona volivcev odločalo, ali je zakon o drugem tiru, ki ga želi država zgraditi med Divačo in Koprom, primeren ali ne. Nasprotniki zakona morajo na volišča pripeljati vsaj 342 tisoč volivcev, da bo referendum veljaven.

Kdo je za in kdo proti

Foto: Klemen Korenjak Referendumsko pobudo, s katero nasprotujejo zakonu, so vložili v Civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo, ki  jo vodi Vili Kovačič. Proti zakonu so se med drugim opredelili še v strankah SDS, NSi, Levica in Gibanju za otroke in družino.

Na drugi strani zakon podpirajo v stranki SMC in SD, na Slovenskih železnicah in Gospodarski zbornici Slovenije ter koprski župan Boris Popovič.

Preberite še: Drugi tir: Kdo bo moral oditi in zakaj slavi Janša?

Zakaj so proti in zakaj za

Nasprotniki zakona vladi očitajo, da je zakon, ki so ga pripravili, slab in da dopušča zlorabe in odtekanje denarja. Poglejmo si podrobneje, kakšni so glavni očitki nasprotnikov in kako nanje odgovarjajo zagovorniki zakona.

1. Trasa, po kateri bi potekal drugi tir

Nasprotniki zakona pravijo, da je trasa, po kateri bi bil zgrajen drugi tir, neprimerna, saj naj bi bile druge trase veliko cenejše in bi lahko pri drugih različicah prihranili od nekaj sto milijonov evrov do dveh milijard evrov. Prav tako menijo, da bi trenutna trasa prinesla masaker Tinjanskega gozda, da bo treba odkupiti še vrsto zemljišč ter da bo celotna trasa večinoma potekala v predorih in viaduktih, kar bo še dodatno podražilo gradnjo. Trdijo tudi, da je projekt umeščen v prostor brez soglasja okoljevarstvenih organizacij.

Zagovorniki odgovarjajo, da je izbrana trasa najcenejša in da bi bile vse druge različice dražje ali pa zaradi strmega terena neprimerne za daljše kompozicije. Prav tako pojasnjujejo, da je bila 27-kilometrska trasa nove proge narisana že v času Janševe vlade. Odgovarjajo tudi, da bodo zaradi gradnje posekali le 12 odstotkov gozda, zato o masakru ne moremo govoriti. Ta trasa je z vidika okolja in prebivalcev najboljša od 17 predlaganih, pravijo. 

Sedem različic trase drugega tira. Foto: Vlada RS

2. Financiranje drugega tira

Nasprotniki trdijo, da zakon ni dober, saj za tri milijarde evrov vreden projekt - toliko namreč trdijo, da bo stala gradnja - investicijski načrt ni izdelan, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Bojijo se, da se utegne zaradi nepripravljene finančne konstrukcije ponoviti Teš 6, ki so ga morali na koncu sanirati država in davkoplačevalci. Pri tem jim gre na roko tudi študija Organizacije za ekonomsko sodelovanje (OECD) iz leta 2015, v kateri so ugotovili, da je v luči negotove prihodnje rasti prometa v Luki Koper gradnja drugega tira trenutno preveč tvegana.

Zagovorniki trdijo, da bo gradnja drugega tira stala le 864 milijonov evrov, vključno z razširjenimi servisnimi cevmi v treh predorih pa 961 milijonov evrov. Pravijo, da je financiranje zastavljeno tako, da bodo davkoplačevalci plačali manjši del stroškov, saj bodo večino pokrile zaledne države, evropska sredstva, uporabniki infrastrukture v pristanišču, na železnici in težka tovorna vozila na avtocestnih odsekih.

Preberite še: Referendum o drugem tiru: koliko glasov je potrebno, da referendum uspe

3. Vloga zalednih držav pri drugem tiru

Nasprotnike zakona skrbi financiranje s pomočjo zalednih držav, ki naj bi v projekt prispevale 200 milijonov evrov. Kot pravijo, nobena od držav, najpogosteje se omenja Madžarsko, do danes svoje ponudbe še ni dala. Nasprotniki tudi menijo, da bi bil drugi tir v tem primeru 45 let v solastništvu Madžarske, v zameno pa bi ta država lahko dobila (pre)velik delež v Luki Koper in podjetju 2TDK.

Zagovorniki menijo, da je mogoče le tako razdeliti bremena financiranja. Sodelovanje zalednih držav, konkretno Madžarske, naj bi izboljšalo možnosti pri kandidiranju na razpisih za evropska sredstva. Trdijo, da pogovori z Madžarsko ne bodo vplivali na lastniški delež v Luki Koper, niti na lastništvo železniške infrastrukture, ki je in bo ostala v lasti Slovenije.

Madžarska je že izkazala zanimanje za gradnjo drugega tira. Nasprotniki zakona o drugem tiru se zato bojijo, da bi ta država izkoristila položaj in pridobila delež v Luki Koper, v stranki Levica pa opozarjajo na politične vplive, ki bi jih lahko prinesla povezava. Foto: Reuters

4. Kdaj bo zgrajen drugi tir

Nasprotniki opozarjajo, da bo popolna dvotirna proga zgrajena šele leta 2033, do takrat pa bodo morali prebivalci Kraškega roba na obstoječi progi trpeti povečan promet in bodo še bolj požarno ogroženi. Zato predlagajo novo traso in drugačno financiranje, ki bi omogočilo, da bi bil nova železniška povezava zgrajena prej. 

Zagovorniki pa pravijo, da bi bilo ponovno uvrščanje nove trase dolgotrajno. Prve razprave o trasah so se začele že leta 1996, pa danes še vedno nismo začeli graditi. Zamik gradnje, kar bi se lahko zgodilo, če bi padel zakon, bi oslabil Luko Koper, Slovenija pa bi postala nekonkurenčna v primerjavi z italijanskimi in hrvaškimi pristanišči.

5. Kdo bo nadziral denarni tok

Zakon po mnenju nasprotnikov ne zagotavlja nadzora nad financiranjem in denarnim tokom, zato se ti bojijo, da se bodo posamezniki ob gradnji tega projekta močno okoristili, kar bodo na koncu plačali davkoplačevalci. Pri tem se sklicujejo na projekt Teš 6.

Zagovorniki trdijo, da bosta nad projektom poleg podjetja 2TDK bdeli Evropska komisija in Evropska investicijska banka, saj bodo vanj vključena tudi evropska sredstva. V Sloveniji bodo gradnjo nadzirali računsko sodišče, finančna uprava in protikorupcijska komisija. Zlorabe, tako pravijo, zato ne bodo mogoče. 

O čem smo na referendumih v Sloveniji do zdaj že odločali: