Referendum o drugem tiru: koliko glasov je potrebno, da referendum uspe

Nekaj več kot 1,7 milijona volilnih upravičencev bo imelo v nedeljo možnost, da na referendumu glasujejo o usodi drugega tira, ki ga želi država zgraditi med Divačo in Koprom. Zagovorniki zakona poudarjajo, da je gradnja drugega tira vitalnega pomena za razvoj Luke Koper in Slovenije, nasprotniki s predlagateljem Vilijem Kovačičem na čelu pa se ne strinjajo s financiranjem projekta in predlagano traso.

Triindvajseti referendum v samostojni državi

To bo sicer že 23. referendum v samostojni Sloveniji in tretji po spremenjenih pravilih, kjer je za veljavo potrebno doseči tudi kvorum. Po novih pravilih so volivci sicer odločali že leta 2014 pri zakonu o arhivih, ki zaradi prenizke udeležbe ni bil uspešen, in predlani, ko so nasprotniki zbrali dovolj glasov in odločili, da zakonska zveza med dvema ženskama ali dvema moškima ni dovoljena. 

Preberite še: Drugi tir: Kdo bo moral oditi in zakaj slavi Janša?

Tudi nedeljski referendum o zakonu o drugem tiru pa naj bi po ocenah, podobno kot preostali pred tem, stal med tremi in štirimi milijoni evrov. Danes je sicer zadnji dan, ko je na sedežih okrajnih volilnih komisij še možno predčasno glasovanje. Predčasno glasovanje se je začelo v torek, prvi dan pa je svoj glas oddalo 2.541 volivcev oziroma 0,15 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Dva pogoja, da bo zakon padel

Foto: Thinkstock Da bi zakon o drugem tiru padel, česar si želijo nasprotniki zakona, morata biti za to izpolnjena dva pogoja: 

• nasprotniki morajo na referendumu zbrati več glasov kot podporniki,
   
• če nasprotniki na referendumu zberejo več glasov kot nasprotniki, se nato pogeda še drugi kriterij - kvorum. Proti mora namreč glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.  

Prvič po novih pravilih o arhivih

Poglejmo na primeru: junija 2014 smo volivci na referendumu odločali o zakonu o arhivih. SDS, ki je takrat predlagala referendum, saj se z zakonom ni strinjala, je sicer izpolnila prvi kriterij, saj je proti zakonu glasovalo dobrih 67 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, proti pa le dobrih slabih 33 odstotkov. Niso pa v opozicijski stranki takrat izpolnili kvoruma. Za zavrnitev zakona bi moralo namreč takrat glasovati 20 odstotkov volilnih upravičencev oziroma 343 tisoč volilk in volivcev, vendar jih je proti glasovalo le 133 tisoč.

Da zakon pade, mora proti glasovati najmanj 342 tisoč ljudi

V nedeljo bo tako okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo, ali bomo drugi tir v Sloveniji gradili po sprejeti zakonodaji. Da bodo pobudniki referenduma, ki zakonu nasprotujejo, uspeli, mora na volišča priti najmanj okoli 342 tisoč volilnih upravičencev, ki morajo glasovati proti. V primeru, da ta kriterij ne bo izpolnjen, referendum ne bo uspel in rezultat ne bo pomemben.

Državljani in državljanke smo do zdaj v Sloveniji odločali že na 22 referendumih. Med pomembnejšimi sta gotovo referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Zvezo NATO, pa referenduma o veljavnosti arbitražnega sporazuma in pokojninski reformi. Smo pa na volišča v preteklosti odšli že tudi zaradi odpiralnih časov trgovin ob nedeljah in zaradi zdravljenja neplodnostni in postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo.

O čem smo na referendumih v Sloveniji do zdaj že odločali: