Petek, 14. 11. 2025, 12.29
2 uri, 42 minut
Razprava o vplivu prostozidarjev razburja politični prostor: kaj o tem meni javnost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
V slovenski politiki se je v zadnjih mesecih znova razplamtela razprava o vplivu prostozidarstva in z njim povezanih omrežij.
V slovenski politiki se je v zadnjih mesecih znova razplamtela razprava o vplivu prostozidarstva in z njim povezanih omrežij. Ker je razprava razdelila javnost in sprožila številna ugibanja, je Valicon za Siol.net opravil javnomnenjsko raziskavo, v kateri so anketirani odgovarjali na vprašanja o poznavanju prostozidarjev in njihovem domnevnem vplivu na politiko. Rezultati razkrivajo, kako slovenska javnost dojema delovanje prostozidarjev v politiki in komu verjame.
Razprava o prostozidarstvu je v ospredje stopila po medijskih poročanjih, da naj bi podjetnik Otmar Zorn vodil eno od prostozidarskih lož v Sloveniji in vzdrževal povezave z več vidnimi političnimi akterji. Med imeni, ki so se znašla v medijih, so tudi Vladimir Prebilič, Anže Logar in Marko Lotrič.
Po navedbah portalov Necenzurirano in Reporter naj bi Zornovo omrežje segalo na številna področja, od poslovnih in družbenih krogov, prek Rotary kluba Ljubljana Ilirija in Inštituta Naprej, pa vse do državnih institucij, med njimi KPK in političnih pobud, ki se na političnem prizorišču predstavljajo kot alternativa obstoječima političnima blokoma.
Omrežje, ki se napaja iz kroga okoli Zorna, naj bi imelo dostop do javnega denarja, državnih institucij in političnih procesov.
KPK: V to se šteje tudi članstvo v društvu
Na vse omenjene smo na Siol.net dvakrat naslovili vprašanja glede očitkov, odgovorov nismo prejeli. Odzvali pa so se na KPK, kjer so zapisali, da je "visoka, tudi proaktivna transparentnost delovanja funkcionarjev ključna za preprečevanje dvomov o ravnanju uradnih oseb v javnem interesu, tudi kadar zakon razkritja ne zahteva ali gre le za posredno povezane informacije. Ali gre za nasprotje interesov, je treba presojati v vsakem posameznem primeru, saj je vsaka situacija specifična".
"Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije morajo biti uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, na primer poslanci in člani državnega sveta, pozorne na vsakršno nasprotje interesov in se mu izogniti. To nastopi, kadar zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na njeno nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes lahko pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za uradno osebo, njene družinske člane ali druge osebe oziroma organizacije, s katerimi imajo osebne, poslovne ali politične stike," so še zapisali.
Komisija pa kot poslovni stik lahko prepozna tudi članstvo v društvu.
Kako dobro je prostozidarstvo poznano med ljudmi
Anketirani so najprej odgovarjali na vprašanje, kako dobro poznajo prostozidarstvo in obstoj prostozidarskih lož v Sloveniji. Le 8,2 odstotka vprašanih je navedlo, da tematiko dobro pozna in jo tudi spremlja. Večina – 54,4 odstotka – je o prostozidarstvu sicer že slišala, vendar podrobnosti ne pozna, medtem ko 37,4 odstotka vprašanih priznava, da o tem praktično ničesar ne vedo.
Večina meni: med politiki tako članstvo ni sprejemljivo
Anketiranci so ocenili tudi, kako sprejemljivo se jim zdi članstvo visokih politikov v organizacijah z zaprtim ali diskretnim članstvom, kot so prostozidarske lože. Kot sprejemljivo ga vidi 12,7 odstotka vprašanih, dobra polovica – 51,8 odstotka – meni, da tako članstvo ni sprejemljivo, medtem ko 35,5 odstotka vprašanih o tem nima izoblikovanega mnenja.
Imajo take organizacije vpliv?
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje o vplivu organizacij, kot so prostozidarske lože, na politične in kadrovske odločitve v Sloveniji. Da imajo take organizacije velik vpliv, meni 35,9 odstotka vprašanih, 21,5 odstotka o tem nima mnenja, medtem ko 6,7 odstotka anketiranih verjame, da takega vpliva nimajo.
