Ptujska bolnišnica kljub nižjim prihodkom letos ne načrtuje izgube

Svet zavoda se je seznanil tudi s stanjem glede čakalnih dob, poročilom o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu ter z rezultati nacionalne ankete o zadovoljstvu bolnikov.

Ptujska bolnišnica bo imela v skladu z načrtom v letošnjem letu na voljo za štiri odstotke oziroma za okoli 800.000 evrov manj sredstev kot lani, pri čemer se obseg načrtovanega programa ni spremenil. Manj sredstev bo deležna zaradi znižanja cen zdravstvenih storitev, zmanjšanih sredstev za regres, jubilejne nagrade ter amortizacije v cenah zdravstvenih storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Ob tem je za prihodkovno stran po mnenju vodstva bistveno, da bolnišnica realizira celotni zakupljeni program, kar ji lani ni v celoti uspelo in je zato izgubila kar nekaj prihodkov. Za pozitivno poslovanje bo v prihodnje treba uskladiti razhajanje med pogodbeno in realizirano utežjo, del finančnega načrta pa je tudi sanacijski načrt, ki predvideva krčenje vseh postavk na stroškovni strani.

V bolnišnici tako letos načrtujejo za okoli 681.000 evrov prihrankov na stroških materiala, storitev in dela, prav tako bodo izvedli le najnujnejše investicije za nemoteno poslovanje. Ob tem načrtujejo tudi najetje premostitvenega kratkoročnega kredita, pa tudi dolgoročnega kredita v višini prekoračenih odobrenih sredstev za energetsko sanacijo bolnišnice.

Kot je za STA pojasnila predsednica sveta zavoda Štefanija Presker, je bolnišnica dolžna pripraviti uravnotežen finančni načrt. Ali je taka napoved realna, pa je zanimalo tudi člane sveta, ki jim je bilo zagotovljeno, da bo v primeru nespremenjenih okoliščin temu vsaj približno tako. Lani je bolnišnica sicer ustvarila okoli 335.000 evrov izgube, kar je po besedah Preskerjeve glede na pretekla leta ugoden podatek.

Kar se tiče čakalnih dob, so bile te ob koncu marca v okviru dopustnih, nekoliko prekoračene so bile le na področju ortopedskih pregledov za tiste bolnike, ki so imeli stopnjo nujnosti označeno s hitro. Deset je bilo takih, ki so dlje čakali na artroplastiko kolka, štirje pa na artroplastiko kolena.

Sicer pa je imela ptujska bolnišnica v lanskem letu z lastnimi zaposlenimi podpisanih 37 podjemnih pogodb, z zunanjimi izvajalci pa 22, večinoma prav na področju ortopedije, kjer so v prvem polletju program v celoti izvajali v tej obliki. V drugi polovici leta so to omejili, nekatere od pogodb z zunanjimi sodelavci pa so bile sklenjene le za izvajanje občasnih storitev ali za krajši čas.

Bolnišnica po neuspelem razpisu še vedno nima "polnomočnega" vodstva, Preskerjeva pa je pojasnila, da še vedno ni bil sprejet nov statut, po katerem bo ustanovo lahko vodil tudi direktor brez zdravniške izobrazbe. Ministrstvo za zdravje bodo povprašali, kako lahko stvari pospešijo, čeprav vsaj za zdaj to na poslovanje bolnišnice ni vplivalo.

Sedanja vršilka dolžnosti direktorja Mirjana Bušljeta po mnenju Preskerjeve svoje delo opravlja dobro, a, kot pravi predsednica sveta, v postopku iskanja novega vodstva ni favorizirana, saj bo na čelo bolnišnice po njenih zagotovilih izbran najboljši kandidat. Še vedno niso do konca razčiščeni niti očitki o domnevnem plagiatorstvu v primeru njenega magistrskega dela, po informacijah Preskerjeve pa naj bi se fakultetna komisija že sestala, zato računa, da bodo stvari kmalu jasne.