"Ideja je invalidom in gibalno oviranim nuditi storitve in medicinske pripomočke, za katere vemo, da jih potrebujejo. Rodila se je ideja o servisni delavnici," pove Barbara Slaček, vodja projekta IZI.
Delavnici, ena v Ljubljani na Štihovi in druga v Domu paraplegikov Pacug v Fiesi, bosta zaživeli oktobra. Orodje in opremo, ki so ju kot donacijo dobili od podjetja Unior, s katerim bodo podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju, so za delo v ljubljanski delavnici že pripravili, medtem pa se trije invalidi in oseba, starejša od 50 let, za svoje delo še usposabljajo. Te štiri osebe, ki izhajajo iz ranljive ciljne skupine, bodo zaposlili za dobo 18 mesecev. Na Zvezi paraplegikov Slovenije bo tako 54 zaposlenih.
Projekt je socialen
Zveza paraplegikov Slovenije je namreč leta 2012 uspešno pridobila sredstva na javnem razpisu socialnega podjetništva II za projekt IZI. Za dobo dveh let je namenjenih 163.130 evrov. "Projekt je organiziran kot socialno podjetje," pove Slačkova, pravi pa, da je glavna razlika v primerjavi s klasičnim podjetjem, ki to dela profitno, dejstvo, da projekt podpira ministrstvo prek socialnega podjetništva in da so zaposlene ranljive ciljne skupine. Projekt je socialen, saj natančno vedo, kdo so njihovi uporabniki, kakšne so njihove potrebe, hkrati pa jim želijo ponuditi storitve po socialnih cenah, in samooskrben, saj ga bo financiral ZZZS. "Ne bomo ustvarjali dobička, ampak bomo ponudili brezplačen servis svojim uporabnikom v obdobju trajanja projekta," še pove Slačkova, ki je pri 19. letih pristala na invalidskem vozičku. Danes je stara 34 let.
Potrebujejo tudi rezervne vozičke
Projekt, ki so ga zasnovali na podlagi lastnih izkušenj, idej in doživljanj, bo regijsko precej bolj podprt. Storitve so (bile) skoncentrirane predvsem na Ljubljano, kjer je sicer veliko servisnih delavnic in zasebnih podjetij, ki izvajajo popravila, a so precej draga. "V Pacugu bo na voljo terenski servis, invalidi to zelo pogrešamo. Če se mi voziček pokvari, potrebujem nadomestnega, da lahko svojega pripeljem na servis," pove Slačkova in doda, da se trudijo "od uporabnikov pridobiti čim več rabljenih vozičkov, da bomo imeli na voljo tudi rezervne vozičke, ki jih bomo lahko ponudil za čas servisa". Poleg servisa bodo dobavljali medicinsko opremo, za to dobavo so že podpisali pismo o nameri z italijanskim proizvajalcem invalidskih vozičkov Progeo.
Izstopajo hitri servisi
Katere so težave, s katerimi se spopadajo invalidi? "Invalidski vozički so že tako kakovostni, da se v trajnostni dobi, ki je zagotovljena, to je doba petih let, naj ne bi pokvarili. Večjih okvar ni. Le menjave pnevmatik, napihovanje gum, čiščenje, zategovanje vijakov. Hitri servisi izstopajo," pojasnjuje Slačkova.
Skromne številke o zaposljivosti invalidov
Med invalidi, ti spadajo v ranljivo ciljno skupino, je veliko število brezposelnih. Od 16 do 17 tisoč, pojasnjuje Damjana Košir, generalna direktorica za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Na leto se zaposli 2.000 invalidov, kar je skromna številka," še dodaja, zato je zaposljivost nujna. Prav zato si zveza paraplegikov želi, da bi imelo vsako društvo (skupaj jih je devet) servisno delavnico, ki bi svojim uporabnikom hkrati ponudila tudi najbližji servis.
"Biti invalid v Sloveniji je luksuz"
Na novinarski konferenci so opozorili tudi na napovedani zakon o nepremičninah: "Država nam je hotela obdavčiti tudi 30 odstotkov več prostora, ki ga zaradi invalidskih vozičkov potrebujemo v primerjavi s hodečimi. Če bi sprejeli tak zakon, bi lahko rekli, da je biti invalid v Sloveniji luksuz. Kajti plačati moramo tisto, kar ima za nas neizogiben pomen za gibanje," je poudaril Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in dodal, da čakajo, da ministrstvo znova pregleda zakon.
4
