Sreda, 22. 3. 2023, 16.00
1 leto, 1 mesec
Pripravljen seznam naložb, ki bi lahko izpadle iz načrta za okrevanje in odpornost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,59
3
Seznam neizvedenih projektov bodo sedaj uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Ministrstvo za finance je pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost ali bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. Prilagoditev je med drugim nujna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih.
Na seznamu so projekti, za katere so različni resorji ocenili, da v časovnici, predvideni v načrtu, ne bodo izvedeni. Seznam bodo sedaj uskladili z javnostmi in Evropsko komisijo, je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Projekti bodo delno ali v celoti izločeni iz načrta. "Za vse naložbe, ki bi prispevale k okrevanju in odpornosti države ter so tudi realno izvedljive, se bo iskalo alternativne vire financiranja," je povedal direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.
Glede na izhodišča – prilagoditev načrta bo dokončna, ko bo usklajena z Evropsko komisijo, dokončen predlog bo po navedbah ministrstva v Bruselj poslan predvidoma aprila oz. maja – bo predvideno črpanje nepovratnih sredstev za ukrepe manjše za 286,7 milijona evrov.
- izločitev ali zmanjšanje financiranja projektov ozelenitve izobraževalne infrastrukture v Sloveniji (izločitev vseh predvidenih 71,6 milijona evrov);
- oskrbe in varčevanja s pitno vodo (zmanjšanje za 27 milijonov na 6,7 milijona evrov);
- trajnostne prenove stavb (za 20 milijonov na 66,1 milijona evrov);
- zagotavljanja celostne obravnave oseb, ki potrebujejo višji obseg dolgotrajne oskrbe in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oz. kontinuirano zdravstveno nego (vseh 20 milijonov evrov);
- optimizacija dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18,1 milijona na 4,9 milijona evrov);
- projekti usposabljanja in izobraževanja zaposlenih (vseh 14,4 milijona evrov);
- sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji (za 13,4 milijona na 51,6 milijona evrov);
- podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij (za 10,1 milijona na 128,4 milijona evrov);
- zmanjševanje poplavne ogroženosti (za 10 milijonov na 45 milijonov evrov);
- podpora prožnejšim načinom organizacije dela (vseh 10 milijonov evrov);
- trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe (za 10 milijonov na 59 milijonov evrov);
- dokončani projekti za podporo podjetjem pri prehodu na krožno gospodarstvo;
- krepitev sodelovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela;
- digitalizacija železniške in cestne infrastrukture;
- vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano;
- naložbe v povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu;
- trajnostna obnova in oživljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture.
Kot je povedal Mihalic, med projekti tako med drugim ne bo več gradnje novega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča v Ljubljani, in sicer zaradi sodnega spora glede zemljišč, zaradi katerega je negotova izvedba projekta v rokih, kot so navedeni v načrtu.
Na voljo bo manj nepovratnih sredstev
Slovenija mora nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prilagoditi med drugim zaradi zmanjšanja predvidenih nepovratnih sredstev za 286 milijonov na 1,49 milijarde evrov (zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 od prvotnih ocen) ter vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Obseg predvidenega črpanja posojil ostaja pri 705 milijonih evrov.
V načrtu bo še vedno treba zadostiti zahtevi, da je 40 odstotkov predvidenih sredstev namenjenih za zeleni prehod in 20 odstotkov za digitalizacijo, prav tako bo treba izvesti predvidene reforme, je poudarila Jazbečeva.
Dodatnih 122 milijonov evrov za RePowerEU
Za vključitev ukrepov iz načrta RePowerEU je Slovenija upravičena do dodatnih 122 milijonov evrov. Od tega bo za obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije razogljičenje v gospodarstvu na voljo 42 milijonov, za infrastrukturo za alternativna goriva v prometu in brezemisijsko mobilnost 40 milijonov ter za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami in za krepitev distribucijskega omrežja električne energije po 20 milijonov evrov, je navedeno v izhodiščih za prilagoditev načrta.
Med razlogi za prilagoditev načrta so poleg zmanjšanja nepovratnih sredstev in vključitve načrta RePowerEU tudi "objektivne okoliščine", kot so inflacija in druge nepredvidljive okoliščine.
3