Ponedeljek, 26. 5. 2025, 18.57
2 dneva, 17 ur
Predlog zakona o individualnih naložbenih računih uspešno prek odbora DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Člani odbora so potrdili vse predlagane amandmaje koalicije in prižgali zeleno luč celotnemu predlogu zakona.
Odbor DZ za finance je danes potrdil predlog zakona o individualnih naložbenih računih, ki po oceni vlade predstavlja dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala. Poslanci so sprejeli več dopolnil, ki so jih zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ pripravili v koaliciji.
Predlog zakona predstavlja korak k razvoju slovenskega trga kapitala z naslavljanjem malih vlagateljev in nadgrajuje dosedanje ukrepe, kot sta dvakratna izdaja t. i. ljudskih obveznic in sprejem nacionalnega programa finančnega opismenjevanja, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah.
Kot je spomnila, je za fizične osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, predlagana uvedba nove oblike trgovalnega računa – individualni naložbeni račun (INR). Med njegovimi glavnimi značilnostmi je izpostavila poenostavljen postopek obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejšo davčno obravnavo, veliko prožnost pri upravljanju naložb in poudarek na varovanju vlagateljev.
Vlaganje v delnice, obveznice, zakladne menice ...
Račun, ki bi ga lahko imetnik odprl samo enkrat, bi omogočal vlaganje v delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oz. na borzi v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora in državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Med možnimi naložbami so tudi naložbe v vzajemne sklade, ki sicer niso uvrščeni na organiziran trg. "Po javni obravnavi predloga zakona je bila namreč prepoznana pomembnost tudi tega segmenta našega kapitalskega trga in njegov nadaljnji razvoj tudi skozi individualne naložbene račune," je pojasnila Prah.
V prvem letu bi se lahko na ta račun položilo največ 20 tisoč evrov, vsako nadaljnje leto pa največ pet tisoč evrov in še dodatnih pet tisoč evrov, če bi vložili v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne bi smela preseči 150 tisoč evrov.
"Če se bo vlagatelj odločil odpreti tovrstni račun in nanj vsako leto vlagati določena denarna sredstva, bo ta porabil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov. Iz tega bo lahko realiziral tudi kapitalske dobičke, prejemal bo lahko donose v obliki dividend iz delnic oz. obresti iz zakladnih menic oz. obveznic. Vsi ti prihodki se na računu ne bodo sproti obdavčevali, ampak bo trenutek obdavčitve nastopil šele v trenutku, ko bo vlagatelj zahteval izplačilo tega donosa na svoj transakcijski račun," je ponazorila državna sekretarka.
Če bo to storjeno pred potekom 15 let od začetka vplačevanja, bo po predlogu donos obdavčen s 15-odstotno stopnjo, če bo prvo izplačilo opravljeno po preteku tega obdobja, pa dobiček ne bo obdavčen.
Zakon bo zaživel v prvi polovici prihodnjega leta
Individualni naložbeni račun bo po predlogu mogoče odpreti pri bankah in borznoposredniških družbah. Tem bi lahko imetniki prepustili tudi upravljanje s sredstvi. Nadzor nad ravnanji ponudnikov bo izvajala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), nad davčno obravnavo pa finančna uprava (Furs).
V primeru, da bo imetnik računa prenehal biti davčni rezident Slovenije, predlog predvideva možnost mirovanja individualnega naložbenega računa za največ deset let. Po oceni Prah bo zakon v praksi predvidoma zaživel v prvi polovici prihodnjega leta, saj je predvideno devetmesečno obdobje za prilagoditev ponudnikov in Fursa na novi sistem.
Pripombe zakonodajno-pravne službe DZ se med drugim nanašajo na določilo glede opredeljenosti pravic kot sredstev na računu. "Glede teh pravic ni jasno, kako se vodijo na računih, kako se na primer ta njihova vrednost odraža, kako se to posreduje za namene uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in kaj je z njimi na primer ob zaprtju računa ali pa ob stečaju imetnika," je pojasnila Lenča Arko Fabjan iz službe.
Ker se s predlogom zakona v večjem obsegu posega tudi v tri druge zakone, kot sta zakon o dohodnini in zakon o davčnem postopku, zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti obenem pripraviti tudi novele vseh teh zakonov.
Da bi odpravili nekatere pripombe, so koalicijski poslanci vložili več kot deset amandmajev, za katere pa je Arko Fabjan ocenila, da "odpravljajo le manjši del podanih pripomb".
Sodelovali le koalicijski poslanci
Prah se je branila, da so na ministrstvu podali obširna pojasnila na pripombe zakonodajno-pravne službe. Dejala je, da razume pomisleke glede tega, da so v predlog zakona umestili tudi obširne spremembe drugih zakonov. "O tem smo se posvetovali tudi s službo vlade za zakonodajo. Presojeno je bilo, da gre za institut, za katerega je zaradi preglednosti, jasnosti in celovite urejenosti primernejše, da se ga uredi z enim zakonom, kot da bi se posebej odpiralo še druge," je poudarila.
V kratki razpravi so sodelovali le koalicijski poslanci, ki so poudarjali, da predlog zakona predstavlja pomemben korak k liberalizaciji osebnih financ ter spodbudo k finančni pismenosti in "kapitalski demokraciji". "Upam, da bo kratica INR v naslednjih letih zaživela med državljani in državljankami. Ko bomo odpirali te račune, bomo investirali svoj denar v naš kapitalski trg in ga ne bomo imeli samo v bankah, kjer je obrestna mera res slaba," je dejala poslanka Lucija Tacer iz Svobode.
Člani odbora so potrdili vse predlagane amandmaje koalicije in prižgali zeleno luč celotnemu predlogu zakona.
