Ponedeljek, 18. 12. 2023, 14.06
1 leto
Predlog ministrstva: Sodnikom in tožilcem po tisoč evrov dodatno na mesec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,71
"Državo bo trenutni predlog stal okoli šest ali sedem milijonov evrov za plače sodnikov in okoli 1,5 milijona evrov za tožilstvo na leto. Moram poudariti, da ima vrhovno sodišče sredstva za predlog že zagotovljena v svojem proračunu, tako da dodatni finančni pritisk na proračun res ne bi bil velik. Med dvema in tremi milijoni evrov za naslednje leto in za leto 2025," je optimistična pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
S 3. januarjem poteče rok, ki ga je vladi naložilo ustavno sodišče za uskladitev plač sodnikov in tožilcev. Ti že napovedujejo stavko in skupinsko tožbo zoper državo, če vlada ne bo našla rešitve. Kot je za Siol.net pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, so na ministrstvu pripravili nov predlog interventnega zakona, ki bi sodnikom in tožilcem zagotovil dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. "V tožbi bodo sicer zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj, kolikor znaša zastaralni rok. Zato se bojim, da nas v primeru neizpolnitve ustavne odločbe čakajo še veliko težje finančne posledice tudi za državni proračun," je opozorila ministrica.
"Zadnji predlog interventnega zakona pavšalni dodatek dviguje s 577 evrov na tisoč evrov bruto," je v Spotkastu, ki bo objavljen prihodnji teden, razkrila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. In zakaj taka "povišica" glede na to, da je predsednik vlade Robert Golob pravosodju pred letom dni obljubljal dodatek v višini 600 evrov?
Vmes je namreč prišlo do razsodbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da plače sodnikov in tožilcev, ki predstavljajo tretjo vejo oblasti, pomembno zaostajajo za plačami preostalih funkcionarjev, kar ni v skladu z ustavo. To pomeni, da praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi.
Kot je pojasnila ministrica, so med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo zdaj na ministrstvu za pravosodje prišli do sklepa, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili nesorazmerij, zato so ga popravili na tisoč evrov bruto. "To je, kar je jasno nakazalo tudi ustavno sodišče, prava razlika med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem," odločitev pojasnjuje ministrica.
Ura teče: do 3. januarja le še nekaj več kot dva tedna
"Predlog interventnega zakona je pripravljen in vlada ga lahko kadarkoli vloži v državni zbor. Vendar za zdaj v koaliciji ni podpore tej rešitvi, ker jo namreč mnogi dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino, torej za sodnike in tožilce. In naš predlog naj bi pomenil odstop od sprejetega načela v dogovoru s sindikati javnega sektorja, da ne bo parcialnega urejanja plač," največjo prepreko novemu predlogu vidi Švarc Pipanova. S tem se sicer ne strinja, saj "so izzivi oziroma problemi neprimerljivi".
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan se je v Siolovem podkastu, Spotkastu, pogovarjala o razmerah v pravosodnem sistemu, zlasti o problemu neusklajenosti plač sodnikov in tožilcev. Govora je bilo tudi o tem, kako povrniti ugled sodstvu in izboljšati učinkovitost dela sodišč in kakovost sodb. Spotkast z ministrico bo v celoti objavljen prihodnji teden.
"Pri sodnikih imamo ustavno odločbo. Gre za spoštovanje pravne države, gre za odpravo sistematične kršitve neodvisnosti sodstva," poudarja ministrica in dodaja, da ne gre torej za povsem enak položaj kot v javnem sektorju. "Govorimo vendarle o eni izmed treh enakovrednih vej oblasti, katere plačni položaj je neustrezen in neprimerljiv z drugima dvema vejama oblasti," pravi Švarc Pipanova in opozarja, da morajo rešitev po odločbi ustavnega sodišča najti do 3. januarja.
"Sodniki upravičeno napovedujejo vložitev kolektivne tožbe za odškodninsko tožbo države," zato poudarja ministrica. Sodnikov je v Sloveniji sicer okoli 800, nekaj manj kot 600 pa jih je v sodniškem društvu, kjer so po zadnjih informacijah že pripravili vse potrebno za vložitev kolektivne tožbe takoj po preteku roka 3. januarja.
"V tožbi bodo zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah za pet let nazaj, kolikor znaša zastaralni rok. Zato se bojim, da nas v primeru neizpolnitve ustavne odločbe čakajo še veliko težje finančne posledice tudi za državni proračun," opozarja Švarc Pipanova in dodaja, da "čeprav je zelo nehvaležno oziroma nemogoče napovedovati rezultate odškodninskih tožb, pa je vseeno treba povedati, da je v tem primeru pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče dejalo, da gre za neustavno situacijo. Zato sodišča, ki bodo presojala v morebitnem odškodninskem zahtevku, ne bodo imela težkega dela."
Sodniki ob novem predlogu pravijo, da …
"Pri sodstvu in tožilstvu preverjamo, kakšno je njihovo mnenje glede novega predloga. Ali bi tisoč evrov bruto mesečnega dodatka pomenilo izpolnitev ustavne odločbe," je pojasnila pravosodna ministrica. V predlog interventnega zakona pa so na ministrstvu vključili tudi določbo o obveznem usklajevanju.
"Povsod drugje v javnem sektorju so se plače usklajevale, pri sodnikih in tožilcih pa deset let ni prišlo do uskladitve plač. Tudi zato je prišlo do neustavnega sorazmerja. Sodnikom je zaradi neusklajevanja realna vrednost plač padla za več kot deset odstotkov, tožilcem še za veliko več," opozarja Švarc Pipanova in dodaja, da se na ministrstvu ves čas usklajujejo tudi z najvišjima predstavnikoma sodstva, s sodnim svetom in vrhovnim sodiščem.
"Ves čas se usklajujemo. Po njihovem mnenju zadnji predlog interventnega zakona uresničuje ustavno odločbo. Tako naj bi bili odloženi napovedani ukrepi sodstva," napoveduje pravosodna ministrica in dodaja, da nov predlog ne predstavlja velikega bremena za državni proračun.
"Državo bo trenutni predlog stal okoli šest ali sedem milijonov evrov za plače sodnikov in okoli 1,5 milijona evrov za tožilstvo na leto. Moram poudariti, da ima vrhovno sodišče sredstva za predlog že zagotovljena v svojem proračunu, tako da dodatni finančni pritisk na proračun res ne bi bil velik. Med dvema in tremi milijoni evrov za naslednje leto in za leto 2025," je optimistična Švarc Pipanova.
"V novembru smo prejeli obvestilo ministrice za pravosodje dr. Dominike Švarc Pipan, da si prizadeva za izvršitev te ustavne odločbe v določenem roku v primernem znesku in da ustrezne aktivnosti za to potekajo," je v imenu Slovenskega sodniškega društva za Siol.net odgovorila predsednica Vesna Bergant Rakočević.
Občni zbor Slovenskega sodniškega društva (SSD) je sklenil, da se v primeru neizpolnitve navedene ustavne odločbe v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, stopnjujejo ukrepi, ki bodo vladno stran k temu prisili. 4. januarja 2024 bodo na sedežih sodišč protestni zbori sodnikov, nakar bodo pristopili k stavkovnim aktivnostim. "O načinu tega se bomo predvidoma dogovorili na seji glavnega odbora društva istega dne," je pojasnila Bergant Rakočevićeva.
"Medtem smo prejeli pozitivno mnenje Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani glede mogočih tožbenih zahtevkov sodnikov in intenzivno proučujemo različne možnosti. Ena je vložitev kolektivne tožbe, to je tožbe po zakonu o kolektivnih tožbah. Kolektivno tožbo lahko vloži le SSD, ki ima po tem zakonu (1. tč. 4. čl. ZkolT) procesno upravičenje za vložitev take tožbe. Kolektivna tožba se vloži ravno zato, da ni potrebno vlaganje posameznih tožb, po sistemu opt-in ali opt-out pa je oškodovancev načeloma toliko, kolikor je sodnikov.
Gre za precej zapleten institut, katerega smisel in namen pa je olajšati dostop do sodnega varstva, ustaviti in preprečiti nezakonita ravnanja in oškodovancem omogočiti pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja zaradi kršitev pravic iz civilnopravnih, gospodarskopravnih in delovnopravnih razmerij, ob tem pa zagotoviti ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja.
O podrobnostih kolektivne tožbe bomo v primeru njene vložitve javnost pravočasno obvestili. Prikrajšanje (kršitev materialne neodvisnosti) sodnikov, ki izhaja iz ustavne odločbe, je tako v neusklajevanju sodniških plač z inflacijo kot tudi v nesorazmernem zaostajanju za plačami drugih dveh vej oblasti (npr. primerjava najslabše plačanega sodnika in poslanca je osem razredov plus). Skupna vsota oškodovanja sodnikov za denimo pet let nazaj (kolikor znaša splošni zastaralni rok za navadne terjatve) je torej stvar izračunov, odvisnih od metode in natančnosti," je še v odgovoru zapisala Bergant Rakočevićeva.
"Gre za spoštovanje ustave," odgovarja ministrica Dominika Švarc Pipan na pomisleke, da bi dvig sodniških in tožilskih plač odprl Pandorino skrinjico v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.
Ali tokrat bo politična volja?
"Meni je žal, da nam te zadeve ni uspelo urediti že februarja. Tukaj gre preprosto za pomanjkanje politične volje, ki pa – moram reči – ne temelji na nekem odporu ali pa nerazumevanju razmer," na vprašanje, zakaj vlada problema ni rešila v začetku leta, odgovarja pravosodna ministrica. "Moram reči, da razumevanje za to, da je ta položaj nevzdržen, v koaliciji obstaja, vendar pa je strah predvsem ta, da smo pravzaprav vsi skupaj na nek način tudi talec pogajanj s sindikati javnega sektorja," s prstom na sindikate kaže Švarc Pipanova. S sindikalisti je bil po njenih besedah sklenjen nekakšen prijateljski dogovor, da se bo vprašanje plač reševalo na sistemski ravni.
"Jaz si res želim, da bi do sistemske reforme čim prej tudi prišlo in da bi bila celotna situacija za javni sektor ustrezno urejena. Vendar moram opozoriti, da je situacija pri sodnikih in tožilcih, tako pravno kot politično, bistveno drugačna, ker gre tukaj za spoštovanje ustave," je še dodala pravosodna ministrica.
