Sobota, 27. 7. 2024, 22.14
3 mesece, 4 tedne
Predčasna upokojitev in pokojnine: to so pogoji, če bi želeli nehati delati bistveno prej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,15
Predpostavka gibanja FIRE je, da v času zaposlitve prihranite in investirate toliko, da vam takrat, ko se odločite za zgodnjo upokojitev, prihranki omogočajo normalno življenje.
Vlada je pred časom predstavila izhodišča pokojninske reforme, ki med drugim prinaša dvig upokojitvene starosti. Ta se bo od leta 2028 naprej s sedanjih 65 let postopoma podaljšala na 67 let. Za marsikoga to ne bo zadnja pokojninska reforma in neizbežno je, da se bodo z vsako reformo upokojitveni pogoji le še zaostrili. Preverili smo, kaj se zgodi, če bi se radi upokojili zgodaj, zelo zgodaj ali celo že v zgodnjih srednjih letih.
Po veljavnem pokojninskem zakonu so zavarovanci do starostne pokojnine upravičeni, če dopolnijo 65 let in imajo 15 let delovne dobe ali če dopolnijo 60 let in imajo 40 let delovne dobe brez odkupa. Ker je naš pokojninski sistem precej zapleten, je mogočih tudi precej izjem, ko se lahko starostno upokojite že prej. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Poleg starostne pokojnine naš sistem pozna tudi predčasno upokojitev, ki omogoča, da se pri 60 letih upokoji tudi zavarovanec, ki je sicer dosegel 40 let pokojninske dobe, a ta pokojninska doba ni v celoti brez dokupa dobe. Od starostne se predčasna pokojnina razlikuje tudi po tem, da se starostna meja 60 let ne more znižati po nobeni podlagi. Naš pokojninski sistem je torej tako nenavaden, da se lahko prej upokojite na podlagi pogojev za starostno upokojitev kot na podlagi pogojev za predčasno upokojitev.
Pri predčasni upokojitvi velja, da zavarovanca doleti "kazen". Pokojnina se namreč zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec do dopolnitve polne starosti 65 let. "Ker se predčasno lahko upokojijo posamezniki s 40 leti pokojninske dobe pri 60 letih starosti, je torej zmanjšanje omejeno na 18 odstotkov (5 x 12 x 0,3 %). Pogoj za predčasno upokojitev je dopolnitev 40 let pokojninske dobe," so razložili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Več o pravici do predčasne pokojnine si lahko preberete tukaj.
Bi se upokojili še prej?
A v svetu in tudi že pri nas vedno več ljudi razmišlja, da bi se upokojili že bistveno prej kot pri 60 letih. Ta ideja je pred leti prerasla v gibanje z imenom FIRE (ang. FI= Financial Independence, RE= Retire Early), za njenega ustanovitelja velja v Kanadi rojeni Američan Peter Adeney z vzdevkom Mr. Money Mustache.
Should you Rent or Buy a House? It's one of the most common questions in the FIRE world.
— Mr. Money Mustache (@mrmoneymustache) January 24, 2024
Strangely enough, the example is "Buy" more often than I would think. But like everything it all depends on the numbers.
Here are some using today's interest rates. pic.twitter.com/V5jb5Yq16h
Na spletu pa je mogoče najti neskončno pričevanj in nasvetov o zgodnji upokojitvi. Pri nas je denimo najbolj dejavna skupnost na redditu r/SlovenijaFIRE (nekaj zapisov s tega foruma objavljamo na koncu članka).
Predpostavka gibanja FIRE je, da v času zaposlitve prihranite in investirate toliko, da vam takrat, ko se odločite za zgodnjo upokojitev, ti prihranki omogočajo normalno življenje. Formul, koliko denarja morate privarčevati za finančno neodvisnost, je več, še najpogostejša je tista, po kateri mora privarčevani znesek doseči vsaj 25-kratnik vaše letne porabe.
"Če začnemo varčevati ob prvi plači, izdelamo ustrezen načrt ter ga redno revidiramo, lahko postanemo finančno neodvisni, še preden bomo izpolnili državne pogoje za upokojitev. Tudi pri 40 ali 50 letih, če se res potrudimo," pravi upravljalec premoženja Mitja Vezovišek.
A kot opozarja upravljalec osebnega premoženja in partner v družbi Vezovišek in partnerji Mitja Vezovišek, so take formule tvegane, saj na primer formula 25-kratnika letne porabe velja le za ozko starostno skupino. "Predvideva namreč črpanje štiriodstotnega donosa iz naložbenega portfelja, kar je več daljših študij ovrglo. Daljše, kot je obdobje, večja je namreč verjetnost enkratnih, nepredvidenih dogodkov, ki s seboj prinesejo večje padce portfelja. Če v času močnih padcev še vedno izplačujemo štiri odstotke portfelja, to pomeni, da prodajamo, ko so trgi nizko, in tako spodkopljemo glavnico. To na koncu pomeni, da naš portfelj ne zadostuje za pokrivanje naših potreb v pozni starosti," pravi Vezovišek.
Prihranite in pametno vložite vsak mesec tisoč evrov
Sogovornik je za Siol.net pripravil natančnejše izračune o varčevalnih vsotah in privarčevanih sredstvih, ki bi na koncu lahko zagotavljali dovolj visoko mesečno rento za predčasno upokojitev.
Če za primer vzamemo 25 let staro osebo, bi si ta po Vezoviškovih izračunih lahko že pri 50 letih začela izplačevati dva tisoč evrov rente, če bi do takrat mesečno vplačevala 1.002 evra. V 25 letih bi se ji namreč v naložbeni vreči lahko nabralo slabih 610 tisoč evrov v današnjem denarju.
Če bi pričakovanja ta oseba še nekoliko znižala in bi ji na primer zadostovala mesečna renta v višini današnjih 1.500 evrov (kar bi ob davkih in prispevkih pomenilo še nekoliko nižji znesek), bi morala 25 let vplačevati po 826 evrov na mesec, na koncu pa bi imela v naložbeni vreči 457 tisoč evrov (v današnjem denarju). Oba izračuna sta narejena tako, da bi si naša hipotetična oseba rento izplačevala 40 let, kar pomeni, da bi ji pri 90 letih denarja v naložbeni vreči zmanjkalo.
Vezovišek pojasnjuje, da je pri izračunu upošteval naslednje predpostavke:
- donos v času vplačevanja 4,5 odstotka nad inflacijo (nominalno okoli sedem odstotkov, če upoštevamo 2,5-odstotno povprečno inflacijo),
- v času izplačevanja pa donos 2,5 odstotka nad inflacijo, saj mora biti naš portfelj sestavljen bolj konservativno (večji delež obveznic, naložb absolutnega donosa),
- stroški: le en odstotek transakcijskih stroškov in 0,5 odstotka tekočih stroškov portfelja, brez drugih stroškov (povprečni vlagatelj plačuje bistveno višje stroške, a se tega sploh ne zaveda),
- davki: niso upoštevani, ker so odvisni od posameznika in njegovega statusa, dejansko pa jih skoraj vsakdo mora plačevati.
Ob tem sogovornik opozarja na več pasti, in sicer, da večini vlagateljev ne uspe sestaviti stroškovno učinkovitega in uravnoteženega portfelja. Velikokrat podležejo čustvom tako v času evforije kot panike na finančnih trgih, težko pa se tudi držijo tega, da redno vplačujejo v naložbeno vrečo in da iz nje ne črpajo več od predvidene rente.
"Vse skupaj pomeni, da je zgornji izračun pomanjkljiv. Za pravilen izračun je treba upoštevati individualno življenjsko in finančno sliko posameznika oziroma družine in vanj vključiti vse individualne potrebe. V sklopu izdelave osebnega finančnega načrta običajno pripravimo različne scenarije in izračun prilagodimo dejanskim individualnim potrebam. Običajno ugotovimo, da je potreba po denarju večja, kot kaže prvi izračun, obstajajo pa tudi izjeme," pravi Vezovišek.
Že po 15 letih zavarovanja upravičeni do starostne pokojnine
Ljudje se vse bolj burno odzivajo na predloge za dvig upokojitvene starosti.
Kdor bi pri petdesetih nehal delati, ne bi bil več zavezan vplačevati v pokojninsko blagajno. Če bi do takrat bil vsaj že 15 let pokojninsko in invalidsko zavarovan, bi po dopolnjenem 65. letu (po zdajšnji zakonodaji) začel prejemati še starostno pokojnino. Ta bi glede na odmerni odstotek (29,5 odstotka) v najslabšem primeru danes znašala dobrih 350 evrov.
Če bi posamezniku zmanjkalo kakšno leto do izpolnjenega pogoja za izplačilo starostne pokojnine, bi bilo smiselno razmisliti o tako imenovani prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mesečni prispevek je maja znašal dobrih 324 evrov.
Precej bolj verjetno sicer je, da ima nekdo pri 50 letih že 25 let pokojninske dobe, v tem primeru bi lahko po dopolnjenem 65. letu danes računal na vsaj 518 evrov pokojnine, najverjetneje pa še precej več glede na to, da predpostavljamo, da je imel v času zaposlitve tako visoke prihodke, da mu je uspelo mesečno privarčevati in investirati dobrih tisoč evrov.
Ali naj še naprej vplačujem v pokojninsko blagajno?
Morda se komu poraja vprašanje, ali zavoljo višje pokojnine ne bi bilo smiselno, da bi oseba, ki bi pri petdesetih nehala delati, kljub temu še naprej prostovoljno vplačevala v pokojninsko blagajno. "Vplačevanje v pokojninsko blagajno ni smiselno, saj se sredstva tam žal ne obrestujejo, temveč uporabljajo za izplačevanje pokojnin. Zato je vsak evro, ki ga namenimo v prvi pokojninski steber, slabo investiran," na to vprašanje nedvoumno odgovarja Vezovišek.
Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju in obveznem zdravstvenem prispevku te dileme ni, saj ga morajo plačevati tudi osebe, ki niso zaposlene. Za te osebe trenutno ta dva prispevka skupaj znašata dobrih 68 evrov na mesec, so nam pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Thomxy, 25. 4. 2022
Moj cilj je 450k na borzi in lastna streha nad glavo. Prenehanje redne službe v poznih štiridesetih (čez kakšna 4 leta). Nekaj pokojnine bo prišlo v šestdesetih, za dodatno finančno varnost.
Ampak to pove le del zgodbe. Fire številka je zelo odvisna od osebnih okoliščin. Recimo žena bo verjetno delala še kakšno leto več, tako da bo ta prvoten kapital ostal nekaj let nedotaknjen. Ne izključujem tudi kakšen dodaten prihodek z moje strani, morda kakšna dediščina, in seveda fleksibilnost pri potrošnji, če bi se kapital krčil zaradi razmer na trgu.
Mislim, da je bolj pomembno imeti realne cilje in uživati v življenju, kakor stremeti k milijonskim zneskom, ki bodo morda celo življenje le oddaljena iluzija.
enXtip, 7. 8. 2023
Evo...30 let, šiht v zdravstvu, povprečna plača+povprečni minimalc na mesc s priložnostnimi zaslužki.
Od zmeraj varčeval, investirati žal začel šele pred nekaj leti.....
Cilj: Leta 2040 z investicijami in s 4% withdrawal rate (delež, ki ga iz naložbene vreče letno nameniš za rento, op. a.) 'dobiti' povprečno slovensko plačo na mesec računano na leto 2020 (cca. 1250, kar v 20 letih 2% inflacije) nanese cca 1.850€ na mesec ----> 22.200€ na leto---> krat 25 (4% w.rate) nanese cca 550.000€. 20 let vlaganja pa zaradi davka na kapitalske dobičke ki pade na 0% (kar se je od takrat tudi zmanjšalo na 15 let in bo potrebno prilagodit, bomo videli kako bo sedaj z novo vlado).
Računal sem pa 8% letni donos na investicije.
V Excelu sm naredu graf za teh 20 let, pač 2040 je 550k in vsako leto ima 8% manj....
Imam 12 mesečni emergency fund.
Naložbe:
-Delnice (cilj 80-85%) trenutno cca 100k, vlagam mesečno 1.000€ (2€ fee)preko captraderja v Invesco MSCI USA UCITS ETF Acc (scoh). Za vsaki 10% odmik od najvišje vrednosti na trgu, vložim dodatnih 1000€
Za samo ameriški etf sem se odločil, ker je 4% pravilo ponavadi preverjen z s&p 500, all stock pa zgodovinsko outpreforma sp500, acc pa zato ker ne rabim in je davčno potratno prejemati dividende.
- kripto (cilj 15%-20%) trenutno cca 8k. Portfolio 40% BTC, 40% ETH, 20% ALT (SOL, MATIC, TERRA, CRO, BNB)
Kupujem 'recurring buy' tedensko (250€ na mesec) preko FTX app-a (bivsi blockfolio-vem, visok spread, sam zivce imam mirne in na žetone dobivam 8% obresti). Dip-e (padce vrednosti, op. a.) dokupujem pa na FTX echange in jih potem brezplačno prenesem na prej omenjeni FTX app.
Viške, ki jih ne vložim convertiram v UST stable coin hopa na anchor protocol 19,5% obresti
V zadnjem času sem pa vedno bolj uporabljam crypto.com kartico za vsakdanje potrebe :D
ZankoZanko, 11. 8. 2023
Podobno razmišljam. V bistvu bom dosegel svoj FI (finančno neodvisnost, op. a.) takrat, ko bo ta cifra izpolnjena in ko bom ziher, da so otroci priskrbljeni (s stanovanjem in vsem). (Upam tudi, da dobim zeno, ki bo podobnega razmisljanja).
Strategija; čim bolj povečevati mesecni prihodek (ukvarjam se z IT-jem, tako da mislim, da je/bo dosti priloznosti) ob tem pa odhodke drzati nespremenjene. In hkrati še zmeraj uživati, torej zmerno zapravljati ...
Hkrati pa se čim bolje se naprej samoizobraževati in se predvsem finančno izobrazevati (sem prepričan, da je to znanje, ki ga bi morali učiti v šoli!) ter investirat preudarno. Knjiga "I will teach you to be rich" recimo dobro razloži tako preudarno investiranje. Ker sem v srednjih 20-ih, sem bolj naklonjen višjim donosom (torej lahko moje srce preživi tudi visje padce).
Trenutno investiram tako:
60% rastoca podjetja (ameriska tehnoloska), 20% amerisko gospodarstvo (sxr8), 20% gotovine za uletavanje na borzo, ko je razprodaja.
S časom, ko bom v srednjih ali pa poznih 30-ih, pa bom zagotovo zmanjšal izpostavljenost rastočim podjetjem in povečal izpostavljenost v etf sxr8 oziroma v kaksen globalni razpršeni sklad. Nekje razmerje 30%-50%-20% in se take strategije držal verjetno večino življenja.
Upam, da vam moje razmišljanje kaj pomaga. ;)
