Sreda, 21. 5. 2025, 14.58
2 uri, 34 minut
Zdravstvena stroka poziva vlado in DZ k ustavitvi predloga zakona o psihoterapiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Zakonski predlog na poslanske klopi prihaja po aprilski potrditvi na vladi. Ta ga je obravnavala po tem, ko je zadnji predlog, ki je bil lani poleti poslan v javno razpravo, naletel na ostre kritike, ministrstvo za zdravje pa je nanj prejelo več sto pripomb. Predlogu nasprotuje zdravstvena stroka s tega področja, predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov menijo, da vpeljuje tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni.
Zdravniška zbornica, oddelki za psihologijo univerz in več društev bolnikov so vlado in DZ pozvali, naj ustavijo sprejemanje predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, o katerem so poslanci danes opravili splošno razpravo. Na nasprotnem bregu pa so predstavniki več psihoterapevtskih združenj in zveza organizacij pacientov.
Zbornica je v sporočilu za javnost danes opozorila, da je predlog strokovno nesprejemljiv, saj v zdravstvo uvaja nov poklic psihoterapevta brez zadostne izobrazbe. Menijo tudi, da predlog ne zahteva dovolj kliničnih izkušenj in odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja bolnika.
Sprašujejo se, kako bo psihoterapevt brez osnovnega medicinskega znanja lahko pomagal bolniku. "Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema," menijo.
Odločevalce so še pozvali, naj oblikujejo novo strokovno delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki razširjenih strokovnih kolegijev za psihiatrijo, pedopsihiatrijo, klinično psihologijo, družinsko medicino, pediatrijo, nevrologijo in druge v zdravstvu.
Pozvali so jih tudi, naj pripravijo predlog zakona, ki bo dejansko uredil področje psihoterapije zunaj zdravstvenega sistema.
Zakonu nasprotujejo praktično vsi strokovni krogi
Predlogu zakona, o katerem so danes na seji prvič razpravljali poslanci, nasprotujejo vsi ključni razširjeni strokovni kolegiji, ki so najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke, so poudarili v zbornici. To so med drugim kolegij za klinično psihologijo, psihiatrijo ter za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Proti so tudi strokovne organizacije, med drugim Zbornica kliničnih psihologov, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije. Predlog so zavrnili tudi centri za duševno zdravje.
Proti so tudi oddelki za psihologijo Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, zavrnili pa so ga tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča in Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Nad predlogom zakona so zaskrbljeni tudi v nekaterih društvih bolnikov, ki opozarjajo na strokovno, kakovostno in varno psihološko obravnavo.
Z navedbami zdravstvene stroke pa se ne strinjajo v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije in predstavniki več psihoterapevtskih združenj. Za sprejetje predloga zakona so med drugim v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje, v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo in v Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, so v torek opozorili v sporočilu za javnost.
Predlog zakona podpira tudi teološka fakulteta in Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana in Nova univerza.
Cilj predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti je večja dostopnost do psihoterapije. Psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence. Do predloga zakona o psihoterapiji med prvo obravnavo so bili danes kritični v SDS, SD in poslanci iz vrst Demokratov.
Predlogu novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se obeta podpora
Predlogu novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se v DZ obeta podpora koalicijskih poslancev in poslanske skupine nepovezanih poslancev, SDS in NSi pa ji nasprotujeta. Cilj predloga novele zakona je po besedah ministrice za pravosodje Andreje Katič, da nihče ne more obdržati nezakonito pridobljenega premoženja.
Poleg učinkovitejših postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora, želi vlada okrepiti sodelovanje med organi in odpraviti pomanjkljivosti oz. nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona, je na seji poudarila Katič.
Med pomembnejšimi rešitvami je med drugim izpostavila krepitev vloge specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave pa tudi možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja.
Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, je po podatkih ministrstva na zadnji dan lanskega leta znašala skoraj 233 milijonov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijona evrov.
Po sprejetih koalicijskih dopolnilih na odboru DZ za pravosodje predlog novele zakona ohranja izključno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča v postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati pa zvišuje tudi dokazni standard, po katerem mora za uvedbo finančne preiskave obstajati utemeljen razlog za sum. V primeru začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora pa je rok za vložitev tožbe štiri mesece.
Kar nekaj pripomb je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ, a so jih po zagotovilih podpredsednice odbora DZ Andreje Živic (Svoboda) z dopolnili v večini odpravili. Poleg izključne pristojnosti ljubljanskega okrožnega sodišča so deležniki v pravosodju opozorili tudi na izjemno velike posege v toženčevo lastnino, zato se bojijo, da bo predlog novele ponovno predmet ustavne presoje.
Glede slednjega je Katič na seji navedla, da je ustavno sodišče že ugotovilo, da sta namena zakonodajalca onemogočiti materialno okoriščanje posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečiti investiranje premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo protipravno dejavnost ustavno dopustna.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v imenu poslanske skupine Svoboda dejala, da predlog novele sicer ne prinaša prelomnih sprememb, ampak stavi na premišljene korake k učinkovitejšim postopkom odvzema premoženja nezakonitega izvora in okrepljenemu sodelovanju med pristojnimi organi. Sicer pa novela sledi koalicijski pogodbi in jo bodo v Svobodi podprli.
Tudi poslanec SD Damijan Zrim je v imenu poslanske skupine napovedal podporo predlogu novele zakona. Kot pozitivno je izpostavil novo metodo ugotavljanja neto vrednosti premoženja, ki upošteva tudi odhodke, kot so stroški gradnje, najem, zavarovanje, poraba in nenapovedani odhodki. "Tako izračunamo resnični razkorak med dohodki in razpolaganim premoženjem," je dejal.
Tudi v Levici podpirajo sistemske ukrepe za preprečevanja organiziranega kriminala, je v imenu Levice dejal njen poslanec Milan Jakopovič. "Zgolj lani smo bili priča več aferam, ki so razkrile razvejane mreže interesov med kriminalnimi združbami in določenimi nosilci politične ali gospodarske moči," je dodal. Izpostavil pa je pomislek pri določbi obrnjenega dokaznega bremena, po kateri bi lahko država osebi odvzela premoženje, če ta ne uspe dokazati zakonitega izvora.
Predlog novele zakona podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanec Tine Novak pa je v imenu poslanske skupine ob tem opozoril, da brez sistemske ureditve upravljanja z začasno odvzetim premoženjem in jasne odgovornosti zanj celovitih postopkov ne bo mogoče zagotoviti.
Predlogu novele zakona nasprotujejo v opozicijski SDS. Kot je poudaril poslanec SDS Jožef Lenart, so mnenja stroke na različnih bregovih, prav tako ni skupne vizije in poenotenja niti v koalicijskih strankah. Predloga, "ki je morda le trik za mazanje oči državljanom", v SDS ne bodo podprli.
Poslanec NSi Franc Medic je izpostavil, da s pragom za uvedbo finančne preiskave, določenem pri 50 tisoč evrov, sporočajo: "Nič hudega, če ste nezakonito nakradli premoženje, pazite le, da ne bo vredno več kot 50 tisoč evrov." V NSi so že na odboru, in danes ponovno, vložili dopolnilo, s katerim bi ta prag znižali na 30 tisoč evrov. S slednjim se strinjajo tudi v SDS.
Poslanci so takšno dopolnilo zavrnili že na seji odbora DZ za pravosodje. Ministrica Katič pa je spomnila, da ministrstvo v medresorskem usklajevanju ni doseglo konsenza glede predlaganega nižanja praga za začetek finančne preiskave na 30 tisoč evrov, zato ta ostaja nespremenjen, pri 50 tisoč evrih.
Poslanci bodo o predlogu novele zakona, ki jo obravnavajo po skrajšanem postopku, in vloženih dopolnilih glasovali v petek.
