Ponedeljek, 4. 10. 2021, 23.08
3 leta, 2 meseca
Pred ESČP Tito, Čeferin, Thompson in tudi pijani vozniki
Koncert hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona, nenavadna sojenja naših ustavnih sodnikov, tudi Roka Čeferina, evidenca pijanih voznikov, sojenja Igorju Bavčarju in celjskemu sodniku Milku Škobernetu so le nekateri od nerešenih primerov pred sodniki v Strasbourgu. Pripravili smo pregled zadev, ki jih zoper Slovenijo obravnavajo evropski sodniki.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vsako leto prejme okrog 240 pritožb iz Slovenije. Eno zadnjih je poslal kolumnist Boštjan M. Turk.
Svoboda izražanja in Pirjevčevo občudovanje Titove seksualnosti
Turka je vrhovno sodišče oprostilo žalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ustavno sodišče pa je aprila letos v nasprotju s svojo dotedanjo prakso poseglo v oprostilno kazensko sodbo. Čeprav Turk ni objavil neresnic, je bil po mnenju večine na ustavnem sodišču žaljiv. Turk verjame, da je bil njegov zapis v okvirih svobode izražanja.
V članku o zgodovinarju Pirjevcu je komentiral Pirjevčevo občudovanje Josipa Broza - Tita. V Pirjevcu je videl "prikritega voyerja, ki se naslaja ob predmetih seksualnega poželenja svojega liderja Tita, kdaj celo čez mejo spodobnosti, vse do pedofilnih simpatij". Tita naj bi Pirjevec občudoval tudi ob odnosu s 13-letno kasnejšo ženo Pelagijo Broz, ki jo je označil za "devico in naivno ovčico". Turk je citiral tudi Pirjevca, ko je ta leta 2004 sam zapisal: "Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje."
Čeferin v lastni zadevi
Veliko javne pozornosti je požela tudi pritožba zoper ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je v isti zadevi odločal na dveh stopnjah. Ko je Čeferin izvedel, da v Strasbourgu zoper njegovo ravnanje teče postopek, je ustavnim sodnikom predlagal, da že dokončno odločitev spremenijo, kar se je tudi zgodilo.
Pri pritožbi Petra Kodriča je Rok Čeferin kot sodnik presojal lastno ravnanje v odvetniški zbornici.
Ustavno sodišče je dogajanje sprva zanikalo, potrdilo pa marca letos, ko se je v medijih pojavila skenirana pritožba, ki jo je obravnavalo ESČP. Razkrile so se tudi druge nepravilnosti, na primer to, da je ustavni sodnik Marijan Pavčnik presojal sodbo svojega sina, vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika. Ustavno sodišče je ravnanji Čeferina in Pavčnika opredelilo za nenamerni napaki. Kot smo poročali na Siol.net, je Čeferin kot poročevalec članoma senata Špelci Mežnar in Mateju Accettu predlagal zavrženje ustavne pritožbe Petra Kodriča v zvezi z njegovo pritožbo na ustavno sodišče, ker je upravni odbor odvetniške zbornice leta 2014 zavrnil njegovo prošnjo, da bi postal odvetnik, kot član upravnega odbora odvetniške zbornice pa je o njegovem primeru soodločal prav Čeferin.
O Kodričevi pritožbi evropsko sodišče še ni odločilo.
Počasno sojenje ob Thompsonu in zaplet z Izraelom
Milan Trol, organizator koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona, je na upravnem sodišču dvakrat dobil spor, ker je država ravnala mimo zakonov, a za izvedbo koncerta je prepozno. V času epidemije je koncert tudi neizvedljiv. Evropsko sodišče je že večkrat ponovilo, da bi sodišča v primeru prepovedi prireditev morala odločiti v nekaj dneh, ne šele po več letih. Državno odvetništvo pod vodstvom Jurija Groznika Trolu tudi ne izplača odškodnine. Trojica ustavnih sodnikov Matej Accetto, Špelca Mežnar in Rok Čeferin kršitev v postopku ni zaznala in o Trolovi pritožbi odloča ESČP.
V Strasbourg pa je pritožbo poslal tudi priznani kirurg Vinko Dolenc. Sodišče v Izraelu je pritrdilo Izraelcu, ki je tožil Dolenca zaradi invalidnosti po neuspeli zapleteni operaciji možganov, in Dolencu naložilo plačilo več kot milijon evrov odškodnine. Slovenska sodišča so priznala sodbo Izraela in niso upoštevala trditev Dolenca, da sojenje v Izraelu ni bilo pošteno.
Roparjem in morilcem se obsodba izbriše, pijanim voznikom ne, pa še med
ESČP obravnava primer slovenskega državljana, ki je ob policijskem nadzoru zavrnil test alkoholiziranosti in izgubil vozniško dovoljenje. Po petih letih je prosil za izbris obsodbe iz evidenc, a so ministrstvo za infrastrukturo in sodišča prošnje zavrnila. Roparjem in morilcem se v Sloveniji obsodba izbriše, pijanim voznikom pa ne, čeprav niso povzročili nezgode. Lani smo poročali, da je dvanajst strokovnjakov iz desetih držav v skupnem pismu prosilo ESČP, naj vzame v obravnavo postopek proti Sloveniji, ki ne spoštuje pravice do izbrisa obsodbe.
Nemški državljan Tom Weickert je v ZDA obtožen tihotapljenja kitajskega medu, ki je vseboval antibiotike in strupene snovi, z lažnimi označbami, da so izvor medu druge države. V ZDA mu grozi do 385 let zapora. Slovenska sodišča ga nameravajo izročiti Združenim državam, a Weickert se je obrnil na evropske sodnike. Trdi, da bi visoka zaporna kazen lahko pomenila dosmrtni zapor, ki pa ga evropsko pravo ne dovoljuje.
So bila sojenja Bavčarju, Šobi in sodniku Škobernetu poštena?
Celjski sodnik Milko Škoberne, ki je bil obsojen na petletno zaporno kazen zaradi jemanja podkupnin, v Strasbourgu opozarja na tri kršitve človekovih pravic v njegovem postopku. V postopku je sodišče zoper Škoberneta uporabilo podatke iz njegovih telefonskih komunikacij, ki jih država ne bi več smela hraniti. Zaradi podobne kršitve je bila Slovenija pred leti že obsojena. ESČP obravnava tudi pritožbo Igorja Bavčarja, ki trdi, da je bilo sojenje proti njemu nepošteno zaradi izjave takratnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo letele glave, če bo Bavčarjev primer zastaral.
"Letele bodo glave," je zagrozil pravosodni minister med sodnim postopkom.
Nekdanji uslužbenec ministrstva za gospodarstvo Boštjan Šoba, ki ga je po šestih letih skrivanja Kanada izročila Sloveniji, pa v Strasbourgu zatrjuje, da sodnica Dejana Fekonja ni mogla pošteno soditi. Fekonja je namreč pred sojenjem zoper Šobo sprožila zasebni civilni spor. Če je sodnik z obtožencem v zasebnem sporu, bi se moral izločiti, trdi Šoba. Šoba je bil obsojen, ker je na računalniku vodil evidenco prijavljenih družb na razpise, imel zapisano, koliko denarja bodo družbe morale odstopiti, in s tem seznanjal državnega sekretarja Borisa Šuštarja.
Zaostanki ustavnega sodišča Rajka Kneza vse bolj neevropski
Sodniki v Strasbourgu ocenjujejo nerazumno dolge postopke pri ustavnem sodišču. Po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic morajo ustavna sodišča odločiti v štirih letih, a na ustavnem sodišču, ki ga vodi Rajko Knez, sicer profesor evropskega prava, se postopki vlečejo tudi pet in več let. O začasnih odredbah naj bi ustavni sodniki odločili v treh tednih, a kot smo poročali, o predlogu za začasno odredbo mladoletnice niso odločili že tri leta, njen postopek pa se vleče že pet let in osem mesecev.
Tajno glasovanje slepih in dostopnost volišč invalidom
Ali Slovenija omogoča tajno glasovanje slepim, pa bodo odločili evropski sodniki v primeru Kamenik proti Sloveniji. Ustavno sodišče je odločilo, da slepi lahko glasujejo s šablono. "Šablona ne omogoča preferenčnega glasovanja ali izbire, ko je kandidatov veliko. Pri evropskih volitvah je bilo kandidatov več kot sto," pravi Sebastjan Kamenik, predsednik Društva za pravice invalidov Slovenije. "Po ustavi mora država zagotoviti možnost tajnega glasovanja vsakemu, tudi slepemu. Kot drugi tudi sam nikomur ne želim razkriti svojega glasu. Predlagamo rešitve, kot jih poznajo druge države."
Evropski sodniki že dve leti presojajo sodbo vrhovnega sodišča, po kateri invalida dostopnosti volišča ne moreta zahtevati vnaprej, ampak se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Poročevalec v tem primeru je bil vrhovni sodnik Erik Kerševan, ki je tudi predsednik sodnega sveta. Ustavno sodišče njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker naj bi bile volitve že končane. "Če se ne moremo obrniti na sodišče niti pred volitvami niti po njih, so nam vrata sodišča zaprta," je takrat pomen odločitve povzel Iztok Mrak iz Društva distrofikov Slovenije.
27