Pravnika po smrtonosnem pretepu v Podbočju: Tožilka je premila

Krško tožilstvo fantoma, ki sta prejšnji teden v Podbočju pretepla vrstnika – ta je pozneje v bolnišnici umrl – očita povzročitev posebno hudih poškodb, ki je imela za posledico smrt. Zagrožena kazen za Aleša O. in Martina K. je do 15 let zapora, a v pravniških krogih se pojavljajo mnenja, da bi lahko tožilstvo storilcema očitalo umor, za katerega je zagrožena strožja kazen: od 15 do 30 let.

Prvi nam je to omenil eden od tožilcev, ki ne želi biti imenovan, z njim pa se strinja tudi nekdanji kazenski sodnik in tožilec, danes pa odvetnik Boštjan Penko.

"Glede na to, kar je o primeru znanega v javnosti, bi sam kot tožilec zagotovo stremel k najtežji kvalifikaciji, torej umoru, storjenem na grozovit način," pravi. 

Cinizem s tožilstva

S krškega tožilstva so nam na prošnjo za komentar mnenja tožilca poslali nekoliko ciničen odgovor: "Vljudno prosimo, da nam sporočite, kateri vodilni slovenski tožilec meni, da je treba v konkretni zadevi konkretno kaznivo dejanje kvalificirati kot umor ali uboj, saj bi bil pogovor z njim nedvomno koristen in dobrodošel."

Na vprašanje, zakaj Alešu O. in Martinu K. očitajo kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je po kazenskem zakoniku milejše od umora, so nam pojasnili, da je kvalifikacija pravnega dejanja odvisna od okoliščin resničnega stanja.

"Faza preiskave je namenjena temu, da okoliščine vsestransko raziščemo, preden se sprejme odločitev o vložitvi obtožnega akta in tudi o najustreznejši pravni kvalifikaciji," pravijo.

Primer vodi Mateja Roguljič, na tožilstvu so posebej poudarili, da gre za tožilko z dolgoletnimi izkušnjami.

Preberite še:

Po umoru v Podbočju: zakaj lahko alkoholizirani storilec dobi nižjo kazen kot trezen?

Nekdanji sodnik in tožilec, danes odvetnik Boštjan Penko meni, da bi morali tožilci letvico pri kvalifikaciji kaznivega dejanja postaviti čim višje, nato pa jo postopoma spuščati ali pa pustiti, da odloči sodišče, ki lahko storilca praviloma vedno obsodi za milejše dejanje. Foto: STA ,

Premalo ambiciozni tožilci

Tožilec z enega od okrožnih tožilstev, ki ne želi biti imenovan, meni, da so krški tožilci v tem primeru premalo ambiciozni. Storilcema bi morali očitati najhujše kaznivo dejanje, odloča pa naj sodišče, meni.

Tudi Penko je, kot že napisano, na podlagi dostopnih podatkov prepričan, da bi tožilka dejanje vsaj v fazi zahteve za preiskavo (torej prvi fazi preiskave, ki ji sledi vložitev obtožnice) morala opredeliti kot kaznivo dejanje umora.

"Mislim, da je to pomembno tako s stališča občečloveških vrednot kot s stališča odločnosti pristojnih organov in jasnega sporočila naše države, da je takšno dejanje treba najstrožje sankcionirati, saj presega prav vse meje človeškega ravnanja."  

Če bi bil tožilec, sam ne bi že v izhodišču izključil najtežje kvalifikacije, pravi. "To se lahko naredi tudi pozneje, če ni mogoče dokazati naklepnega umora. Res pa je," opozarja sogovornik, "da tožilstvo lahko kvalifikacijo dejanja spremeni tudi po končani preiskavi, ob vložitvi obtožnice."

Zavedala sta se, da lahko umre

Pa bo storilcema mogoče dokazati naklep? "Preiskava bo pokazala, ali sta morda celo načrtovala umor. Po nekaterih dejstvih, s katerimi sem sicer seznanjen le iz medijev, pa bi storilcema lahko očitali vsaj eventuelni naklep, torej, da sta vedela, da lahko žrtev zaradi posledic njunega dejanja umre, in sta v to privolila s tem, ko sta žrtev v takem stanju zapustila. Eventuelni naklep pri kaznivem dejanju umora zadostuje," pravi Penko. 

Na vprašanje, ali bi jima lahko očitali umor glede na to, da je bila žrtev, ko sta jo zapustila, še živa – to je povzročilo prekvalifikacijo kaznivega dejanja v primeru smrti Zorice Škrbić, ki ga opisujemo v spodnjem okvirju –, pa Penko odgovarja:

"Če sta storilca žrtev pustila ležati na neznanem kraju s smrtno nevarnimi poškodbami in če sama nista z ničimer pripomogla k temu, da bi žrtev našli – prenašanje gnusnega dejanja po Facebooku seveda ni bilo namenjeno temu –, jima po mojem mnenju lahko tožilstvo očita umor, storjen na grozovit način in z eventualnim naklepom." 

Sodnik lahko omili kazen, strožje od tožilčevega predloga ne sme določiti

Foto: Thinkstock Sogovornika torej menita, da bi morali tožilci letvico postaviti čim višje, nato pa jo postopoma spuščati ali pa pustiti, da odloči sodišče.

Sodniku namreč ni treba upoštevati pravne opredelitve, ki jo določi tožilec, in lahko storilca praviloma vedno obsodi za milejše dejanje, kot mu ga očita tožilec – v obratno smer pa ne gre: očitkov iz obtožnice ne sme prekoračiti.

Če bo tožilstvo ostalo pri trenutni opredelitvi povzročitve hude telesne poškodbe, ki ima za posledico smrt, storilcema grozi od tri do 15 let zapora. To pa je spodnja meja kazni za umor, za katerega je mogoče izreči kazen od 15 do 30 let.