Ponedeljek, 11. 1. 2021, 8.40
3 leta, 5 mesecev
Pravnik Matej Avbelj: To je za Slovenijo na dolgi rok najbolj uničujoče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,24
105
"Tovrstna praksa po mojem mnenju ni združljiva z naravo institucije, ki jo imenujemo računsko sodišče," o dejavnosti predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela na Mednarodni nogometni zvezi meni pravnik Matej Avbelj.
"Imamo osebo iz stranke, ki to po merilih klasičnih strank pravzaprav ni, ker nagovarja določeno interesno sfero. Imamo osebo, za katero vemo, da niti ni bila izvoljena v zadnji sklic državnega zbora. In imamo osebo, ki je v svojem preteklem udejstvovanju naredila vrsto napak in iz udejstvovanja katere se je zdelo, da je Slovenija utrpela precej negativne posledice na mednarodnem prizorišču," je o predsedniku stranke DeSUS in kandidatu za mandatarja Koalicije ustavnega loka Karlu Erjavcu v pogovoru z Jožetom Možino v oddaji Intervju na TV Slovenija povedal mednarodno priznan pravni strokovnjak Matej Avbelj.
Avbelj je v zvezi z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško, v katerem je pomembno vlogo kot zunanji minister odigral Erjavec, poudaril, da na najpomembnejših položajih takrat nismo imeli najsposobnejših ljudi:
"Mi bi morali imeti na tovrstnih položajih izjemno, najbolj sposobne ljudi, takšne, ki so svoje izkušnje pridobivali tudi v tujini, ki so se dolga leta kalili v demokraciji in v diplomaciji. In seveda ti ljudje, ki bi nosili to odgovornost na teh mestih, bi morali tudi v konkretnih strokovnih postopkih, kot seveda arbitraža je, imenovati najboljše strokovnjake. Tako pa nismo imeli niti dobro usposobljenega diplomatskega kadra na tem področju niti očitno ne najbolje usposobljenih strokovnjakov, da bi zmagovali slovenski interesi v samem arbitražnem postopku."
"Kupčkanje za zaprtimi vrati ni združljivo z idealom ustavne demokracije"
O domnevnih pritiskih na stranko SMC, da naj vendarle podpre Erjavca za mandatarja, je dejal, da bi, če je svet stranke podal svoje stališče, to morali razumeti, ko je bila odločitev glede tega sprejeta. "Kakršnokoli neformalno delovanje v ozadju, kakšni drugi posli, morda celo tudi pritiski seveda niso združljivi s tem standardom države, ki bi si ga želeli," je poudaril in dodal:
"Vsakršno kupčkanje za zaprtimi vrati, za kdo ve kakšne interese, ni združljivo, kot sem že dejal, z nekim idealom ustavne demokracije, ki se mu želimo približevati."
"Lani sta se zgodili dve katastrofi"
Glede dogajanja v lanskem letu je Avbelj v šali dejal, da sta se v Sloveniji zgodili dve katastrofi. Prva je bila epidemija, "v velikem delu slovenske družbe pa se je zgodila tudi politična katastrofa, ker se je zamenjala oblast, kar je sproduciralo neverjetno histerijo".
"Lahko smo spremljali proteste proti avtoritarni vladi, še preden je ta vlada sploh nastala. Oznanjena je bila diktatura, govorilo se je o militarizaciji slovenske družbe, govorilo se je o tem, da je v bistvu svoboda govora ukinjena, zato ker novinarji iz epidemioloških razlogov niso mogli fizično prisostvovati tiskovnim konferencam vlade. Ustvarilo se je takšno nepopisno in izjemno nezdravo stanje v družbi. To družbeno konstrukcijo realnosti so seveda poganjali tisti, ki imajo zvočnike, da to lahko počno. In to so mediji."
"Računsko sodišče se ne bi smelo spustiti v politizacijo"
Spregovoril je tudi o dogajanju na računskem sodišču, ki opravlja revizijo nakupa zaščitne opreme proti novemu koronavirusu. Osnutek poročila je prejšnji teden tudi pricurljal v javnost.
"Ključno za to institucijo je, da se nikakor ne bi smela spustiti v neko svojo politizacijo za namene takšne ali drugačne politične operacije. Dolžnost te institucije bi tudi morala biti, da na vsak način ohranja videz tega, da se ne spušča v politizacijo. V nasprotnem primeru se integriteta takšne institucije okrni in ljudje izgubijo zaupanje. Takšna institucija postane samo še eden od instrumentov političnega boja. Če je tako, potem take institucije ne potrebujemo več, ker ne opravlja več svojega predvidenega ustavnopravnega poslanstva," je poudaril.
"Takšno ravnanje je skrajno nenavadno"
Avbelj in ekonomist Janez Šušteršič sta se v javnosti oglasila tudi zaradi Veselovega umika pooblastila za podpis osnutka namestniku Jorgu K. Petroviču. "Takšno ravnanje je skrajno nenavadno, zato ker meče sum na to, da se je neka institucija spolitizirala v določene politične namene," je pojasnil Avbelj, ki je prepričan, da delo predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) ni združljivo z njegovo funkcijo.
"Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži. Jaz bi si želel, da bi bilo v Republiki Sloveniji izjemno veliko posameznikov, ki bi za dobro in pošteno delo dobili dobro in pošteno plačilo. Ampak takšni posamezniki, ki želijo za dobro in pošteno delo dobiti pošteno ali pa visoko plačilo, torej želijo obogateti, se morajo udejstvovati v zasebnem sektorju. Eden od namenov zasebnega sektorja je ustvarjanje dobička. V javnem sektorju ste pa v poslanstvu institucije, ki jo vodite. Zato po naravi stvari tovrstno ravnanje, tovrstna praksa po mojem mnenju ni združljiva z naravo institucije, ki jo imenujemo računsko sodišče."
Bi lahko po logiki, ki jo zagovarja Vesel, tudi predsednik vlade opravljal podobno dejavnost ob svoji redni službi? "Predstavljajmo si, da bi lahko. Kaj bi to pomenilo za zaupanje ljudi v takšne institucije, v takšno državo? Ker potemtakem bi to pomenilo, da je nekomu več za njegov popoldanski zaslužek kakor za dobrobit republike, v službi katere bi moral biti. Po naravi stvari po mojem mnenju, če se držimo te koncepcije, ki sem jo predstavil, takšna ravnanja niso združljiva s to funkcijo, ki jo ti ljudje opravljajo."
"Priča smo bili propagandi"
O stanju v slovenskih medijih je Avbelj dejal, da so zelo neuravnoteženi, kar izhaja iz zgodovinskih razlogov ter razporeditve ekonomske in politične moči, pri čemer je desnica, kot pravi, močno deprivilegirana.
"Ampak še bolj kot ta neuravnoteženost, veste, mene skrbi ta izjemna neprofesionalnost. Izjemna neprofesionalnost. Ker v Sloveniji včasih v javnih in strokovnih razpravah ne sledimo več nikakršnim standardom ali pa celo te svoje standarde prilagajamo temu, kar želi ena ali druga politika slišati," je dodal.
Prepričan je, da je zdravstvena kriza iz tega naroda ponovno potegnila vse najslabše in da bi morali v demokratični družbi, če želimo, da je ta vzdržna in da na dolgi rok prosperira, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in krepil sredino, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov. Tega po njegovih besedah niso počeli niti politika niti mediji, med katerimi je RTV kot javni servis k temu še posebej poklicana.
"Če ste gledali nemško televizijo, so povedali, da gre pri tistih, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, v bistvu za ekstremiste. Da gre za radikalce. Lepo so povedali, kaj je na stvari, kateri so izzivi, kateri so najbolj prepričljivi odgovori in kako naj se kot družba vendarle vedemo, da bomo čez to krizo prišli kar najmanj poškodovani. In torej kar najbolj močni, da bomo lahko potem naprej normalno živeli. Mi pa smo bili tu v Republiki Sloveniji, v tem svojem mehurčku, priča nekemu histeriziranemu, skrajno pogosto navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi," je zatrdil.
"Afera Patria izkrivlja volilne preference ljudi"
Avbelj se je dotaknil tudi afere, za katero je opozoril, da se je vlekla celo desetletje in da na neki način še danes ni končana, ker tisti, ki so bili prizadeti, še zdaj niso prišli do nobenih dokončnih pravnomočnih odškodnin.
"Skozi tisto desetletje se na podlagi afere Patria izkrivlja volilne preference državljank in državljanov. Nad več volitvami je visela ta afera, ki je diskreditirala določenega posameznika in določen del političnega prostora. Posameznika, ki je bil večji del svoje kariere v opoziciji. In tisto, kar je bilo seveda tudi ključno, ni samo to, da so bili ti posamezniki protipravno obsojeni in protipravno zaprti. Protiustavno so bili odvzeti tudi poslanski mandati. Vendar do danes nihče za to ni prevzel nikakršne odgovornosti," je poudaril.
"V Sloveniji bi morali strniti vrste okoli simbolov, ki so neizpodbitni"
Na vprašanje, zakaj se Slovenci ne znamo združiti pod slovenskimi simboli in zakaj nekateri še vedno častijo simbole nekdanje države, je odgovoril, da je to tisto, kar je za slovensko politično skupnost, za državljanke in državljane ter za Republiko Slovenijo kot državo najbolj razdiralno in najbolj uničujoče na dolgi rok.
"Vsi vemo, da so se v NOB ter v tistih bojih in pod tistimi simboli, konkretno pod rdečo zvezdo, zgodile velike krivice številnim posameznikom, zato bi morali danes v Republiki Sloveniji strniti vrste okrog tistih simbolov, ki so neizpodbitni in ki so zapisani v slovensko ustavo kot DNK slovenske republike. Če kot slovenski narod nismo sposobni slediti in se poenotiti niti okoli simbolov in če tega šole ne prenašajo naprej na naše otroke, potem me resnično skrbi za dolgoročen obstoj slovenske države," je poudaril.
Avbelj se je v pogovoru za TV Slovenija dotaknil tudi razmer na Poljskem in sosednjem Madžarskem:
"Zakaj je Slovenija na neki način na slabšem, v slabšem položaju kot Orbanova Madžarska in Poljska pod Kaczynskim? Zato, ker Orban in Kaczynski v svojih državah v bistvu šele vzpostavljata tisto, kar je v Sloveniji narejeno že od samega začetka, da so namreč določene politične in interesne strukture zasidrane v vse pore države in obvladujejo državne institucije in civilno družbo, česar recimo Orban in Kaczynski še ne moreta storiti, ker je v tistih državah prišlo do privatizacije in je oblast v bistvu omejena zgolj na javni domet.
Šele s pomočjo tega javnega dometa zdaj poskušajo zasidrati svoje lojalne ljudi v ekonomsko in širšo družbeno podstat države. Ker Slovenija ni v resnici, zlasti ne v ekonomskem, posledično pa zato tudi ne v političnem in civilnodružbenem smislu, naredila neke resne diskontinuitete s prejšnjim režimom, je v bistvu v slovenskih sistemih in podsistemih slovenske države ostala stara elita, ki se reproducira in vleče niti na svoj način, ki ni v skladu z vladavino prava. Na način, ki je pogosto arbitraren in ne dela za skupno dobro državljank in državljanov."
105