Pravnica iz Poljske, ki po dveh letih že piše sodbe v slovenščini

Agnieszka je doma iz mesteca Pila na severu Poljske, ki ima okoli 70 tisoč prebivalcev. Mesto "sredi ničesar", pravi. Ima brata dvojčka in še enega brata. Eden je že doštudiral, drugi pa še študira informatiko. Oče dela v fotografskem ateljeju, mama pa kot medicinska sestra v bolnišnici. Spomladi načrtujejo prvi obisk Slovenije. "Razkazala jim bom lepote Slovenije," se veseli Aga, kot ji pravijo.

Druženje s knjigami in pravom

Vedno je rada brala, se družila s knjigami, zanimala jo je literatura, hodila je na humanistično gimnazijo. Želela je študirati književnost ali zgodovino. Mama ji je sicer govorila, da jo vidi kot pravnico, vendar je Ago to jezilo, ker je mislila, da pravo ni zanjo.

"A dva tedna pred maturo sem dobila 'razsvetljenje', da bi študirala pravo." Zdaj je te odločitve vesela. "To je dober, širok študij." Študirala je v Poznanu, živela je tudi v Varšavi.

Zrezek ali zvezek? Dežnik ali deževnik? #video

Po dogodivščino v Slovenijo

Govori tudi angleško in špansko, bere rusko. "Več jezikov znaš, širše obzorje se ti odpira," je prepričana. Prav iz razloga, da bi spoznala čim več novega, se je podala tudi na – kot jo sama imenuje – dogodivščino v Slovenijo.

Preden je prišla v Slovenijo, je nekaj časa delala kot strokovna sodelavka na sodišču, aprila 2014 pa je dobila možnost, da pride kot prostovoljka pomagat v Kulturni center Vintgar v Ljubljano. Želela je spoznati novo deželo, se naučiti novega jezika in prostovoljno delati. Prišla je za krajši čas, čeprav ni vedela, kako dolgo naj bi to bilo. "A Slovenija mi je bila všeč, videla sem, da slovenščina ni tako strašna."

"Slovenija je kura?! Kakšna kura? Slovenija je čudovita!" #video

"Zelo rada imam svoj poklic. Zato se tudi s slovenščino potrudim."

Iskala je službo in dobila pripravništvo na sodišču. Ker je njen naslednji cilj opraviti državni pravniški izpit (PDI), to pomeni, da bo verjetno ostala v Sloveniji, saj ji izpit iz slovenskega prava v tujini ne bi koristil. Najprej se je morala naučiti pravno besedišče. "Zdaj nimam več večjih težav. Kot pripravnica pišem tudi zapisnike na obravnavah. Moram se potruditi, da se ne zmotim, da česa ne preslišim, da ne zamenjam številk. A do zdaj je šlo, kakšne večje napake nisem naredila," nasmejano pove.

Kot pripravnica mora pisati tudi sodbe. "Pravno znanje imam, a če se želim lepo izraziti, mi včasih zmanjka besedišča. Bolj se moram potruditi kot drugi, a dobim tudi veliko spodbude od sodnikov, drugih pravnikov. V podporo so mi. Tudi v pravniškem svetu se počutim dobro sprejeta," pripoveduje.

Povezovanje poljskega in slovenskega

Aga pogreša mrzle poljske zime. Foto: Osebni arhiv Po opravljenem PDI bi rada delala nekje, kjer bi lahko uporabljala poljščino in slovenščino ter oba pravna sistema. Za delo v sodstvu bi namreč morala imeti slovensko državljanstvo, kar vsaj še nekaj časa ne bo mogoče. "Bom pa poskusila v kakšnem podjetju, saj so bila poljska večkrat udeležena pri privatizaciji slovenskih podjetij. PDI pa je nekakšno priznanje, da poznam slovensko zakonodajo."

V slovenščini so zanjo najtežji ozki in široki samoglasniki in premični naglasi pri sklanjanju besed. Ko je prišla v Slovenijo, je opravila na začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine, potem pa je brala, poslušala radio in se tako učila.

"Sicer nikoli ne bi poslušala Radia 1 ali oddaj, kot so recimo Nasveti na Prvem, ali brala člankov o začimbah," se nasmeje. "A za učenje jezika je to dobro."

"Počaščena sem, ko kdo misli, da sem iz Slovenije. Zaradi govorice me včasih me vprašajo, ali sem s Primorskega."

Vsi smo Slovani

Aga pravi, da med Slovenci in Poljaki ni velikih razlik, ker smo vsi Slovani. "Čuti se povezava. So pa Slovenci malo zaprti in je nekoliko težje graditi tesna prijateljstva. Potrebuješ več korakov. A smo podobni, tudi zaradi zgodovinskih razlogov. Imamo podobne vrednote. Slovenska družba je podobna poljski."

Slovensko zna že dobro, rada pa spoznava tudi slovensko kulturo in navade. Foto: Osebni arhiv Glede negativnih mednarodnih medijskih poročil o Poljski (zlasti zaradi domnevnega omejevanja medijske svobode in zakonodaje glede splava) pravi, da so medijska poročila bolj negativna od realnosti. "Tudi ko je bila v Sloveniji begunska kriza, me je klicala mama, ali je vse v redu z mano, ker je iz medijev slišala, da je Ljubljana polna beguncev. Čeprav to ni bilo res. Pretiravajo," je prepričana.

Kritična do medijskega poročanja

"Seveda mi ni všeč, ko kdo reče kaj grdega o moji državi, predvsem če to ni res. Treba je kritično gledati tudi na poročanje in zavzeti pravilen odnos," opozarja. "Zdaj se je zamenjala vlada, ki v osrednjih medijih ni ravno priljubljena, ker ima drugačen pogled na zadeve, kot morda prevladuje v Sloveniji. A mislim, da je, če je vlada demokratično izvoljena in ne gre v ekstreme, vse v redu. Tudi če so protesti, to pomeni, da je z demokracijo vse v redu, saj ljudje lahko izrazijo svoje mnenje."

Se pa strinja, da je Poljska pretežno konservativna. "Naša zakonodaja glede stvari, kot so splav in istospolne zveze, ne sledi svetovnim smernicam. Smo pač bolj konservativni, všeč so nam tradicionalne vrednote," priznava.

"Sem pa slišala tudi veliko Slovencev, ki o Poljski govorijo pozitivno, češ da smo domoljubi, ponosni na svojo državo. Mislim, da Slovencem manjka malo dobrega ponosa. To ne pomeni, da si fašist."

Najljubši kraj v Sloveniji? #video

Tudi Poljaki "jamrajo"

Kako primerja slovensko in poljsko sodstvo? "Tudi na Poljskem se radi pritožujemo čez pravosodje. V narodnem značaju je, da se pritožujemo. A to ne odseva resničnosti. To je le polovica. Ni vse tako tragično," meni Aga. "Je pa res, da se morajo mlade demokracije še bolj potruditi, da je vse pregledno. Morda potrebujemo le več časa po tako dolgem in težkem obdobju. V enem tednu tega ni mogoče razčistiti."

"Ko sem prišla v Slovenijo, sem odkrila hojo v hribe." #video

"Slovencem vedno povem, kako je država lepa in kako rada živim tukaj. Veliko je zanimivosti, pokrajina je zelo raznolika." Razočarana pa je bila nad Jadranskim morjem, ker je pretoplo. "Všeč mi je Bohinj, kjer je voda mrzla," pravi Aga, ki pogreša pravo poljsko zimo.

Zanimivo se ji zdi, da so kolesarske steze v Ljubljani na obeh straneh ceste in promet strogo poteka na vsaki strani v svojo smer. Na Poljskem ni take infrastrukture, pravi, kazni za vožnjo v napačno smer pa ji še ni bilo treba plačati.

Lokalpatrioti

Opaža tudi, da Slovenci zelo poudarjamo krajevno ali regijsko pripadnost ali svoje narečje. "Vsak mi priporoča, naj obiščem njegov domači kraj, ker da je najlepši. Na Poljskem ni toliko narečij in niso pomembna za mojo identiteto. Jaz sem predvsem Poljakinja."

V Sloveniji je sicer spoznala nekaj Poljakov, nekateri tu živijo že več desetletij, a najraje se druži s Slovenci. "Da spoznavam kulturo, jezik in navade."

Doma je iz ravninskih krajev. Najbližji hribi so oddaljeni šest ur vožnje. V Sloveniji pa je začela hoditi v hribe, počasi se navaja na višino. "V Sloveniji vsi tečejo. Torej sem začela tudi jaz. Prej se mi je zdelo čudno. Zdaj mi gre že kar v redu," smeje pove. "Gobe sem pa nabirala že prej. To delamo tudi na Poljskem."

Pri črkovanju svojega imena ima težave. "Nikoli nisem mislila, da bom eksotična. A težko dopovem, kako se pravilno napiše moje ime. Včasih me vprašajo, ali sem iz Hrvaške, ali se priimek zapiše s ć, kako se ga pravilno naglasi. A vedno sprašujejo dobrohotno, ker si želijo vedeti," pravi Agnieszka.