Torek, 30. 7. 2019, 14.58
5 let, 4 mesece
Poziv vladi: Ukrepajte, preden bo prepozno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,92
45
Bo predsednik vlade Marjan Šarec prisluhnil pozivom?
"Zdravo življenjsko okolje je ustavna pravica. Vlada mora to pravico izpolnjevati. Pa je ne," so na svoji strani zapisali pobudniki spletne peticije, ki se zavzemajo za to, da bi slovenska vlada podnebne spremembe prepoznala kot nacionalno krizo ter jih začela prioritetno in sistematsko obravnavati.
"Podnebje, ki je sposobno vzdrževati človeško življenje, je nedvomno sestavni del pravice do zdravega okolja. Država je dolžna to pravico izpolnjevati v skladu s sprejetimi zakoni in mednarodnimi dogovori," navajajo na spletni strani Podnebnakriza.si.
Sprememb ne moremo zaustaviti, lahko pa se jim prilagodimo
Peticijo je do danes podpisalo več kot pet tisoč posameznikov ter 146 vidnejših organizacij, inštitutov, društev in centrov. Med podpisniki peticije je tudi agrometeorologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Peticijo sem podprla, ker se mi zdijo vse zahteve legitimne," je dejala. Pomembno se ji zdi, da država sproži večje akcije v smeri prilagajanja podnebnim spremembam.
Kljub podpori peticiji Kajfež Bogatajeva meni, da v tej manjkajo konkretni predlogi in rešitve, ki bi se nanašali na temo prilagajanja podnebnim spremembam, saj kot pravi, tem ne moremo več uiti.
"Podnebnih sprememb ne moremo ustaviti, vendar pa lahko ublažimo njihove posledice in se jim prilagodimo. To pa je seveda dolgotrajen proces, za katerega je potrebno veliko znanja in konkretnih rešitev na ravni vseh štirih sektorjev gospodarskih dejavnosti," pojasnjuje.
Dvig temperature ozračja povzroča intenzivnejše padavine
Kot navajajo v peticiji, se Slovenija ogreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar se kaže v rekordno toplih letih, vse pogostejših vročinskih valovih, sušah, poplavah in neurjih.
"Modeli in projekcije kažejo na to, da se najbolj segreva ozračje nad osrednjo Evropo in Sredozemljem, katerega del je tudi Slovenija. Težava pa ni samo temperaturni dvig zraka, težava lahko v prihodnje postane tudi oskrba z vodo," razlaga sogovornica in pri tem izpostavi posledice dviga temperature.
"Za vsako stopinjo toplejše ozračje gre v zrak za sedem odstotkov več vodne pare. V padavinskem procesu to pomeni, da je v oblakih od 10 do 14 odstotkov več vode. Posledično imamo močnejše in intenzivnejše nalive," pove Kajfež Bogatajeva.
Vremenske spremembe se dogajajo stokrat hitreje
Spomnimo, da smo letos imeli že tri vročinske valove, junija in julija pa je po državi klestila tudi uničujoča toča, ki je samo na ptujskem koncu povzročila za več kot 11 milijonov evrov škode.
Kot pojasnjuje Gregor Vrtačnik, klimatolog z agencije za okolje, smo v zadnjih sto letih priča vremenskim spremembam, ki so značilne za časovna obdobja deset tisoč let. "Zadeve se dogajajo približno stokrat hitreje, kot bi se drugače," pojasnjuje.
Pojav pogostih toč lahko po njegovih besedah za zdaj še pripisujemo podnebnim spremembam. Hkrati opozarja, da za zdaj še ni dovolj dobrih nizov metodoloških meritev, ki bi to tezo z gotovostjo potrdili.
"Meritve je treba opraviti v daljšem obdobju, recimo v desetih letih. S temi meritvami bi dodali še zadnjo piko na i kot dokaz, da so podnebne spremembe resen problem, ki ga nikakor ne gre zanikati," še poudari Kajfež Bogatajeva.
Pobudniki peticije opozarjajo na to, da je čezmerno izkoriščanje naravnih virov in fosilnih goriv, ki poganjajo človeški razvoj, povzročilo, da se je prej tisočletja stabilno podnebje začelo spreminjati, posledica tega pa je čezmerno segrevanje, ki povzroča naravne ujme velikih razsežnosti. Posledice teh nosijo gospodarstvo, ljudje in ne nazadnje živali, med katerimi so nekatere vrste že izumrle.
"V prihodnosti ne gre izključiti možnosti pogostejših neurij s točami. Zaradi višjih temperatur bo več vodne pare v zraku, kar bi lahko povzročilo nestabilnost ozračja," podobno kot Kajfež Bogatajeva svari Vrtačnik.
"Vsak dan nas je več in vedno glasnejši smo"
Aktivisti opozarjajo na kritično stanje ter dejstvo, da države in lokalne skupnosti po vsem svetu razglašajo podnebno krizo in ukrepe. Hkrati pod vprašaj postavljajo obotavljanje lastne države ob vprašanju prihodnosti planeta.
Država mora biti zgled
"Ukrepanje je nujno zdaj, dokler še lahko preprečimo neobvladljive posledice," navajajo. Dodajajo, da so stopili skupaj zato, ker se v Sloveniji prav zdaj določajo cilji in ukrepi, ki bodo vplivali na prihodnji obstoj, in zato, da pozovejo vlado Republike Slovenije, naj stori vse, kar je potrebno za preprečitev katastrofalnih posledic, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Čez pet ali deset let bo prepozno
"Ne gre za zganjanje panike, temveč za opozorilo, da je še čas, da proces podnebnih sprememb omilimo, čez pet ali deset let bo prepozno," pravi Kajfež Bogatajeva in poziva državo k aktivni vključitvi.
"Brez političnih ukrepov ne moremo računati na ozaveščenost državljanov. Ljudi ne moremo angažirati, če ni angažirana vsa država tako na ravni zakonodaje, gospodarstva kot ne nazadnje tudi infrastrukture," pojasnjuje sogovornica.
Svoja stališča in poziv h pravočasnemu ukrepanju so v peticiji strnili v šest točk:
- Alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev.
- Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogroža prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje.
- Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni.
- Po Ustavi Republike Slovenije za naše zdravo življenjsko okolje skrbi država, zato mora vlada nemudoma začeti izpolnjevati svojo dolžnost in preprečiti podnebno katastrofo.
- Republika Slovenija se je k ukrepanju zavezala s podpisom Pariškega podnebnega sporazuma. Prioriteta Vlade RS mora biti pospešen prehod na brezogljično družbo.
- Ker Vlada RS prav zdaj sprejema ključne odločitve glede naše podnebne prihodnosti, pričakujemo, da se bo odzvala odločno in z zavezujočim načrtom ukrepanja, ki nam bo omogočil dolgoročni obstoj.
Kaj pa lahko stori posameznik?
Kljub pozivu k državni ureditvi podnebnih sprememb se je treba problematike lotiti tudi na osebni ravni. "Postati moramo bolj energijsko in snovno učinkoviti. Pri energiji je zelo jasno to, da se investira v bolj energijsko učinkovite gospodinjske aparate. Pri snovni porabi pa vsakodnevna uporaba materialnih stvari. Če bi se odločili za nakup sicer nekoliko dražjih, vendar trajnostnih izdelkov, bi na dolgi rok ne samo pomagali planetu, temveč bi tudi privarčevali," za konec še omeni Kajfež Bogatajeva in doda, da bi se lahko tovrstnih pristopov lahko lotili tudi na ravni države.
"Če bi se industrija usmerila k energijsko učinkovitejši proizvodnji in reciklaži, bi na dolgi rok povečali dobiček podjetja. Ne gre samo za odrekanje, marveč za pametne odločitve, ki vodijo k optimizaciji gospodarstva," pravi.
45