Petek, 7. 5. 2021, 14.34
3 leta, 6 mesecev
Poslanci prihodnji teden še ne bodo odločali o Zorčičevi razrešitvi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,26
22
Potem ko so v koaliciji v četrtek vložili že drugi predlog za razrešitev predsednika DZ, je Igor Zorčič danes sam predlagal, naj se ta točka uvrsti na dnevni red omenjene seje. A takšen predlog ni dobil zadostne podpore, saj so poslanci SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS glasovali proti.
Prihodnji teden bosta v DZ dve izredni seji, med drugim bodo poslanci odločali o noveli zakona o drugem tiru. DZ pa še ne bo glasoval o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča, kar je danes predlagal Zorčič sam. Osrednja točka majske redne seje bo ustavna obtožba premierja Janeza Janše, medtem ko davčne zakonodaje DZ maja še ne bo sprejemal.
Kolegij predsednika DZ se je na današnji seji dogovoril o sklicu izredne seje, ki so jo zahtevali v opozicijskih poslanskih skupinah Levica, LMŠ, SAB in SD, na njej pa bodo poslanci odločali o noveli zakona o drugem tiru.
Potem ko so v koaliciji v četrtek vložili že drugi predlog za razrešitev predsednika DZ, je Zorčič danes sam predlagal, naj se ta točka uvrsti na dnevni red omenjene seje. A takšen predlog ni dobil zadostne podpore, saj so ga podprli le v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Predstavniki preostalih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS) so po premoru, ki so ga zahtevali, glasovali proti, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili.
Zorčič se o morebitnem odstopu še ni odločil
Zorčič je presenečen, da so predlagatelji zahteve za njegovo razrešitev na kolegiju predsednika DZ danes zavrnili predlog, da bi o tem odločali na prvi izredni seji, ki bo v sredo. Kot pravi, je tudi v njegovem interesu, da se ta saga zaključi. O morebitnem odstopu s funkcije, k čemur ga je koalicija pozvala, pa se še ni odločil.
Če nekdo zahteva, da se DZ opredeli na primer o razrešitvi predsednika DZ, potem mora tudi on kot predsednik to dati čim prej na sejo, je danes pojasnil Zorčič. Dodal je, da je predlagal prvi možni datum, z namenom, da zadevo čim prej razrešijo. "Nenazadnje je tudi v mojem interesu, da se ta saga zaključi. A sem presenečen ugotovil, da koalicija ni za to," je dejal in dodal, da te igre ne razume več. Predstavniki SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS so namreč po premoru, ki so ga zahtevali, na današnjem kolegiju glasovali proti temu predlogu, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili.
Po Zorčičevih besedah zdaj ni povsem jasno, kaj naj z zahtevo za glasovanje o njegovi razrešitvi sploh počnejo oziroma, kdaj bo prišla na dnevni red.
Na sredini izredni seji o noveli zakona o drugem tiru
Tako bo na izredni seji le ena točka dnevnega reda, opozicijska novela zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, s katero bi iz zakona črtali določbo, da lahko v projektno podjetje 2TDK vstopa tudi tuj kapital.
Sprva je bilo predvideno, da bi se seja začela v torek, 11. maja, ob 14. uri, a je vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec predlagal, da jo prestavijo na sredo. O datumu seje bo zdaj, kot je napovedal, odločil Zorčič, ko bo znano, koliko časa za razpravo so najavile poslanske skupine.
Na petkovi izredni seji tudi o spremembah medijske zakonodaje
So se pa na kolegiju danes dogovorili o sklicu druge izredne seje, ki bo v petek, 14. maja, na njej pa bodo odločali o noveli zakona o nalezljivih boleznih, noveli zakona o državni upravi, spremembah zakona o medijih ter noveli zakona o železniškem prometu.
Vladna novela zakona o nalezljivih boleznih sicer uvaja karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem, novela zakona o državni upravi pa določa, da se na ministrstvu za zdravje namesto dveh lahko imenujejo trije državni sekretarji. Spremembe zakona o medijih se nanašajo na opredelitev lokalnih radijskih in televizijskih programov, z novelo zakona o železniškem prometu pa se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva.
Na redni seji o ustavni obtožbi predsednika vlade
Poleg tega se je kolegij predsednika DZ danes dogovoril o sklicu seje, ki se bo začela 17. maja. Osrednja točka bo ustavna obtožba predsednika vlade, ki so jo vložili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB. Očitajo mu kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covid-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covid-19, ki bi jih lahko. Očitajo mu tudi pritiske na medije in tožilstvo.
Poleg tega bodo poslanci na majski seji odločali o predlogu ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo. Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62. a členom, s katerim bi zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Glede na podporo na ustavni komisiji je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.
Davčne zakonodaje maja še ne bo na sporedu
Na majski seji pa DZ še ne bo imel na mizi sprememb treh davčnih zakonov, novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost, za katere je vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku. A predlog za nujni postopek na seji kolegija ni dobil zadostne podpore, saj so zanj glasovali le v koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijskih DeSUS in SNS, ki pa na kolegiju nimajo zadostne večine.
Enako se je zgodilo tudi v primeru predlogov, da se po skrajšanem postopku obravnavajo novele zakonov o vojnih invalidih, o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo in o žrtvah vojnega nasilja. So pa na kolegiju večinsko potrdili skrajšani postopek za noveli zakonov o prevozih v cestnem prometu in o zadrugah.
Terminskih planov za poletje še ni
Koaliciji skupaj s poslanskimi skupinami DeSUS in SNS tudi ni uspelo potrditi terminskih programov dela DZ za junij in julij. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP namreč predlogov niso želeli podpreti, dokler poslanci NeP ne bodo dobili pravice do sodelovanja v delovnih telesih.
Vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga je ob tem pozvala koalicijo, naj do torka pripravi svoj predlog nove razdelitve mest v delovnih telesih, saj doslej svojih predlogov niso imeli, prav tako se po njenih besedah niso znali opredeliti do opozicijskih. V LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so bile namreč že trikrat neuspešni s predlogi za spremembo mest v delovnih telesih po spremenjenih koalicijsko-opozicijskih razmerjih.
22