Ponedeljek, 25. 3. 2019, 10.58
5 let, 7 mesecev
Kakšne ukrepe napovedujeta kandidata za ministra za zdravje in za okolje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
9
Poslanci bodo z zaslišanjem kandidata za ministra za zdravje Aleša Šabedra nadaljevali v torek zjutraj.
Kandidata za ministra za zdravje in za okolje sta se danes predstavila pred matičnim odborom državnega zbora. Medtem ko je kandidat za ministra za okolje in prostor Simon Zajc že dobil zeleno luč, kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder na svojo potrditev še čaka. Ker poslanci do začetka seje državnega zbora niso izčrpali vseh vprašanj za kandidata, bodo njegovo zaslišanje nadaljevali v torek zjutraj.
V današnji predstavitvi se je razprava največ vrtela okrog ukinitve dopolnilnega zavarovanja in težav v primarnem zdravstvu. Slišati je bilo tudi več kritik glede predstavitve kandidata, češ da gre bolj za "povzetek stanja v zdravstvu" kot pa predstavitev konkretnih ukrepov in rešitev.
Kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder je v predstavitvi pred matičnim odborom državnega zbora poudaril, da je državljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Zdravstvo mora biti transparentno in razvojno naravnano
Kot je dejal Šabeder, je povabilo za ministrsko kandidaturo sprejel z veliko odgovornostjo. "Odločitev ni bila lahka. Ne zato, ker bi se bal prevzeti enega najtežjih resorjev v državi, temveč zato, ker z ekipo v UKC Ljubljana še nismo zaključili dela," je pojasnil. Ob vodenju ljubljanskega kliničnega centra, na čelu katerega je bil dobro leto, je spoznal kompleksnost slovenskega zdravstvenega sistema in uvidel ukrepe, ki jih ta potrebuje.
"Zdravje je vrednota vseh, zdravstvo pa mora biti prioriteta vseh," je poudaril kandidat za ministra za zdravje Aleš Šabeder in dodal, da zdravstvo ne sme biti ne levo ne desno.
Napovedal je, da bodo zagrizli v trdo uveljavljene prakse, ki jih je treba prekiniti. Za spremembe bo, kot je poudaril, nujno potrebno sodelovanje. Ministrstvo in vlada morata pripraviti normativne podlage in sistemske spremembe, a brez podpore državnega zbora jih ne moreta sprejeti.
Prebivalcem je treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo, je poudaril Šabeder. Zavzemal se bo za zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja, kakovost in varnost v zdravstvu ter zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvenega sistema.
Čakalnih dob se je treba lotiti nemudoma
Zadovoljen bolnik potrebuje čim krajše čakalne dobe, ki se jih je po njegovi oceni treba lotiti nemudoma. Nujno je pristopiti k čiščenju čakalnih seznamov, ponovno zbrati podatke na nacionalni ravni in na podlagi tega pripraviti ukrepe, kot so načrtovanje dodatnih programov in proaktivno usmerjanje v področja, kjer narašča število bolnikov. Prav tako je po Šabedrovih besedah treba izvesti strokovni in poslovni nadzor sistema naročanja.
Šabeder je spregovoril tudi o težavah v primarnem zdravstvu. Kot je dejal, je družinskih zdravnikov, "kakorkoli prelagamo številke", v Sloveniji premalo, zato primarno zdravstvo potrebuje strukturne spremembe.
Po njegovih besedah je treba narediti analizo in najti razloge za pomanjkanje kadrov, pripraviti načrt izobraževanja, razpisovati specializacije glede na potrebe, se dogovoriti glede standardov in normativov, učinkovito povezati specialiste na vseh treh ravneh ter zadržati šolan kader v Sloveniji.
"S tem ko imamo premalo družinskih zdravnikov, nam manjka tako imenovanih gate keeperjev (čuvarjev, op. p.), zato je tudi priliv na sekundarno in terciarno raven vsako leto večji," je še opozoril. Zato bo treba določiti ustrezne uteži glavarinskih količnikov, zgornje meje obremenitev pa zniževati za pet odstotnih točk do ciljnega normativa, ki je bil dogovorjen z zdravniškim sindikatom. Kot je dodal, bo treba tudi zmanjšati število aneksov in sprememb splošnega dogovora.
Obstoječi informacijski sistem ne daje kakovostnih podatkov
Kot enega ključnih ciljev je izpostavil tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev v zdravstvu, saj zdravstveni kader, ki je že tako preobremenjen, izgublja čas z administrativnim delom. Zato je treba uvesti ustrezno informacijsko podporo, je poudaril kandidat za ministra.
Obstoječi informacijski sistem po mnenju Šabedra ne daje dovolj kakovostnih podatkov za odločanje.
Zavzemal se bo za posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu
Med cilji je Šabeder navedel tudi posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je treba zagotoviti dostopnost pravic in uravnotežiti financiranje zdravstva. Če bo postal minister, namerava spremeniti tudi zakon o upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti vodeni bolj fleksibilno, kot so danes.
Kandidat za ministra namerava "narediti red" tudi na področju nabave medicinske opreme. Treba je namreč urediti sistem javnih naročil, ki ni dovolj fleksibilen in ne omogoča učinkovite cenovne politike.
Če bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo treba zagotoviti stabilni in dolgoročni vir financiranja, je poudaril Šabeder.
Naloga naročnika bi morala biti razkritje nabavnih poti in s tem izključevanje posrednikov, je dodal. Prav tako je po njegovem mnenju treba vzpostaviti nacionalne standarde in normative za medicinsko-tehnični material.
Med ključnimi nalogami, ki so pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je Šabeder izpostavil izračun dejanskih storitev zdravstvenih storitev. Dosedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Šabeder bo v primeru potrditve v državnem zboru na položaju ministra za zdravje zamenjal Sama Fakina, ki je odstopil zaradi zdravstvenega stanja.
Šabeder se bo - če bo potrjen, moral spoprijeti z netransparentno poraba denarja v zdravstvu, skrajševanjem čakalnih dob, odstopi zdravnikov družinske medicine, ki niso pripravljeni delati niti za višje plačilo, grožnjami z izstopom zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, z nezadovoljstvom zaposlenih v zdravstveni negi. Slika slovenskega zdravstva, je, kot se zdi, na najnižji točki, več pa v spodnjem prispevku novinarke Planeta Nataše Repovž.
Video: Planet TV
Simon Zajc napovedal nadaljevanje zastavljenih aktivnosti na okoljskem ministrstvu
Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je medtem predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor Simona Zajca z desetimi glasovi za in petimi proti ocenil kot ustrezno. Če ga v sredo na glasovanju potrdi še celoten državni zbor, Zajc napoveduje takojšnje nadaljevanje že zastavljenega dela na ministrstvu.
"V zadnjih šestih mesecih smo intenzivno delali, prepoznali težave, zastavili prioritete, predvideno časovnico in aktivnosti. Če mi boste to omogočili, bomo delo nadaljevali takoj," je povedal kandidat za okoljskega ministra Simon Zajc.
Zajc za okoljskega ministra kandidira po tem, ko je zadnjih šest mesecev v ekipi dosedanjega ministra Jureta Lebna delal kot državni sekretar. "Mislim, da smo pod vodstvom ministra Lebna pravilno prepoznali probleme, si zastavili prioritete in časovnice, in moj glavni fokus bo, da te prioritete in te aktivnosti izpeljemo do konca ter da se problemi, s katerimi se soočamo, ne vlečejo več v naslednje mandate," je dejal v svoji predstavitvi pred odborom.
Med prvimi ključnimi koraki je Zajc izpostavil osvežitev gradbene zakonodaje. Poslancem je obljubil, da bo k njim že prihodnji teden, če mu podelijo mandat, prišel s predlogom sprememb.
Napoveduje osvežitev stanovanjske zakonodaje, saj mladi vse težje pridejo do stanovanja, kredita, celo najema, je opozoril Zajc. Stanovanjski sklad bo gradil stanovanja le še za oddajanje, neprofitno najemnino bo nadomestila stroškovna, država pa bo porok za kredite za mlade družine.
V prvi polovici letošnjega leta je napovedal tudi že javno obravnavo zakon o vodah. Naloge instituta za vode bo novela prenesla na ministrstvo oziroma na direkcijo za vodo. Ukinjene bodo izjeme za gradnjo objektov, ki bi lahko imeli vpliv na podtalnico, vodni sklad pa bo po novem sofinanciral tudi vodovode in vodooskrbo v primerih, ko za to ni mogoče dobiti evropskega denarja.
Pri novi odpadkovni zakonodaji, ki jo bo treba sprejeti do konca leta, je Zajc napovedal znižanje meje za plačevanje embalažnine s 15 ton na nič.
Sicer pa se je med drugim izrekel proti hidroelektrarnam na Muri, ki jih v tem mandatu "ne bomo gradili". Prav tako je proti postopku hidravličnega lomljenja oziroma frackingu. Spomnil je, da postopki na Agenciji RS za okolje še potekajo, zagotovil pa je, da sam še ni doživel nobenih neprimernih pritiskov potencialnih vlagateljev ali tuje države. "Če jih bom, bom to prijavil pristojnim institucijam," je poudaril.
Izrekel se je za ambiciozno podnebno politiko in ukinjanje plastičnih vrečk ter plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Ni se želel jasno izreči o podpori oziroma nasprotovanju sežigalnici, čeprav je menil, da "mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke". Kandidat za ministra je napovedal tudi prenovo dimnikarske zakonodaje ter spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, obljubil je nadaljnje sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Člani parlamentarnega odbora so večinoma izražali obžalovanje, da je moral z mesta ministra odstopiti Jure Leben, ki je, kot se je izrazil Boris Doblekar iz SDS, "nekako dobro zastavil tole zadevo okoli okolja in prostora".
Zvonko Černač iz SDS je med drugim pozdravil Zajčevo pripravljenost na sodelovanje, a izpostavil "izkušnje iz preteklosti", ki kažejo, da tudi če so se z ministri uskladili glede konkretnih rešitev in izboljšav, te niso bile sprejete, če jih je vložila opozicija oziroma konkretno SDS. Zato je ministra opozoril, da "bo moral uporabiti bolj zvit mehanizem in te predloge predlagati prek katere od preostalih koalicijskih ali nadkoalicijske poslanske skupine".
Zajc bo v primeru potrditve v državnem zboru na položaju ministra za okolje in prostor zamenjal Jureta Lebna, ki je odstopil s položaja, potem ko se je znašel pod plazom očitkov glede naročila makete za drugi tir železniške proge med Divačo Koprom, ki jo je vlada Mira Cerarja marca lani postavila v Kopru, sam pa je bil vodja tega projekta.
9