Po opozorilih ZZZS vladni varčevalni ukrepi ne bodo pokrili celotne luknje v blagajni

Zato predlagajo dodatne varčevalne ukrepe, s katerim bi ZZZS letos privarčeval okoli 66 milijonov evrov. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na sredini seji sprejel predlog varčevalnih ukrepov, za katerega predlaga, da se jih z aneksom vnese v splošni dogovor v zdravstvu za pogodbeno leto 2012.

Predlagajo znižanje osnovnih plač Tako predlagajo znižanje osnovnih plač, ki so vkalkulirane v cene zdravstvenih storitev in opredeljene v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2012. Po oceni ZZZS bi enoodstotno znižanje omenjenih plač v letu 2012 v deležu za obvezno zdravstveno zavarovanje prineslo 6,5 milijonov evrov prihranka, v letu 2013 pa 9,8 milijona evrov prihranka.

Sredstva za regres, jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči, ki so vkalkulirana v cenah zdravstvenih storitev, naj se po predlogu ZZZS od 1. januarja 2012 znižajo na 141,21 evrov letno na planiranega delavca iz delovnih ur. Tako bi v letu 2012 prihranili 19,6 milijona evrov, v letu 2013 pa 29,4 milijona, ugotavljajo na ZZZS.

ZZZS za zmanjšanje administrativno-tehničnega kadra S 1. majem 2012 naj se zniža delež administrativno-tehničnega kadra, ki je vkalkuliran v cenah zdravstvenih storitev, in sicer za eno odstotno točko, tako da omenjeni delež znaša največ 15,77 odstotka načrtovanih zdravstvenih delavcev, predlaga ZZZS. Tako bi letos privarčevali 1,6 milijona evrov, v letu 2013 pa 2,5 milijona evrov.

Poleg tega upravni odbor ZZZS predlaga še vrsto drugih varčevalnih ukrepov. Med njimi znižanje sredstev za materialne stroške (za dva odstotka), znižanje sredstev za amortizacijo (za dva odstotka) in preklic širitev referenčnih ambulant, ki so bile predvidene s splošnim dogovorom za leto 2012.

Predlagajo tudi znižanje cene bolnišnično oskrbnega dne podaljšanega bolnišničnega zdravljenja ter zdravstvene nege in paliativne oskrbe za 6,5 odstotka ter znižanje cene ambulantnih CT preiskav s kontrastnim sredstvom za 2,6 do 6,3 odstotka.

Določili bi tudi, da so koncesionarji v zdravstvu dolžni plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je kalkulativno priznana plača v strukturi cen zdravstvenih storitev.

Primanjkljaj konec marca v višini 34,75 milijona evrov ZZZS je sicer konec marca beležil primanjkljaj v višini 34,75 milijona evrov. V zavodu ob tem ocenjujejo, da če ne bodo sprejeti ustrezni interventni ukrepi, se bo primanjkljaj letos povišal na 143 milijonov evrov, od katerih pa jih bo ZZZS lahko s prostimi sredstvi pokril le 20,3 milijona.

Predlagani varčevalni ukrepi za reševanje zdravstvene blagajne, ki so zajeti v predlogu zakona o uravnoteženju javnih financ, bi letos v zdravstveno blagajno po izračunih ministra za zdravje Tomaža Gantarja prinesli več kot 100 milijonov evrov.

Vlada je končno besedilo splošnega dogovora za letos sprejela konec decembra lani, veljati pa je začel 1. aprila. Takrat je predstavnik za odnose z javnostmi ZZZS Damjan Kos opozoril, da dogovor v večji meri ne upošteva varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagal ZZZS.

Splošni dogovor v zdravstvu sicer predpisuje zakon, z njim pa se osem partnerjev v zdravstvu - med njimi so ministrstvo za zdravje, ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev - dogovorijo o obsegu in vrstah programov storitev za posamezno pogodbeno leto. V kolikor se partnerji o posameznih določbah ne morejo poenotiti, se poskušajo razlike uskladiti z arbitražo, v kolikor pa tudi ta ne uspe, besedilo spornih določb s sklepom arbitrarno določi vlada, kar se je zgodilo tudi tokrat.