Petek,
21. 4. 2017,
6.41

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Natisni članek

Natisni članek

vinogradi Miran Naglič sadjarstvo kmetijstvo pozeba ARSO vreme

Petek, 21. 4. 2017, 6.41

7 let, 1 mesec

Kakšna bo škoda v sadjarstvu in vinogradništvu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

4

Posledice pozebe | Foto Sonja Kegl

Foto: Sonja Kegl

Današnja pozeba, ko so nočne temperature povsod, razen na Primorskem, padle pod ledišče, je resno ogrozila vse cvetoče sadje in mlade plodove. Med drugim jablane, breskve, marelice, jagode, maline, pa tudi vinsko trto. Sevniški sadjar se boji, da se lahko ponovi lanska zgodba.

"Položaj je skrb vzbujajoč. V Sevnici se je temperatura ponoči spustila do -3 stopinje Celzija in je še okoli 8. ure zjutraj vztrajala pri -2 stopinjah," jutro po pozebi zaskrbljeno ugotavlja pridelovalec jabolk Boris Orešek iz Sevnice. Pojasnjuje, da se škoda z daljšim trajanjem negativnih temperatur le še povečuje.

V Krškem so ob 6. uri zjutraj namerili -4 stopinje Celzija. | Foto: Twitter - Voranc V Krškem so ob 6. uri zjutraj namerili -4 stopinje Celzija. Foto: Twitter - Voranc "Trenutno je škodo težko oceniti, gre bolj za ugibanje. Dokončno bo znana šele ob jesenskem nabiranju plodov, grobo oceno pa bomo lahko dali čez nekaj tednov. Bojim se, da se bo ponekod ponovil lanski obseg škode, ko smo v naših krajih utrpeli dvotretjinsko izgubo pridelkov," še pravi sevniški sadjar.

Nekdanji kmetijski minister, zdaj pa evropski poslanec Franc Bogovič je na Twitterju zapisal, da je mraz že "obral" letošnjo letino.

Na Štajerskem kurili bale sena

Tudi na Štajerskem so nizke nočne temperature povzročale preglavice tamkajšnjim vinogradnikom in sadjarjem. Nekateri so se za ublažitev posledic pozebe odločili za starodavno metodo kurjenja ob vinogradih. Z dimom se prepreči vdor hladnega zraka v vinograd, ogenj sam po sebi ni dovolj.

Z dimom se prepreči vdor hladnega zraka v vinograd, ogenj sam po sebi ni dovolj. | Foto: Simon Bohm Z dimom se prepreči vdor hladnega zraka v vinograd, ogenj sam po sebi ni dovolj. Foto: Simon Bohm "V Juriju smo začeli kuriti bale sena ob pol treh zjutraj, ko so se temperature začele spuščati pod ledišče. Ob petih se je shladilo na -6 stopinj Celzija. Ali smo bili pri tem uspešni, bomo videli šele čez nekaj dni, ko bomo prerezali mlade nastavke plodov," pojasnjuje vinogradnik Simon Böhm iz vasi Jurij tik ob avstrijski meji.

Kurjenje v vinogradu | Foto: Simon Bohm Foto: Simon Bohm

Pri Krenu napovedujejo polovičen izpad pridelkov

Dimljenje nasada jabolk so izvajali tudi na kmetiji Kren v Plaču pri Zgornji Kungoti. "Kljub dimljenju šestih hektarjev velikega nasada jabolk, bomo letos izgubili okoli polovico pridelka. Še slabše je z vinogradi, kjer kaže na med 50 in 70-odstotni izpad. Bolj realno oceno bomo lahko podali jutri," pove Tomaž Kren. Pozeba jih je močno prizadela že lani, ko jim je uničilo med 80 do 95 odstotki pridelkov.

Kurjenje v vinogradu | Foto: Simon Bohm Foto: Simon Bohm Na srečo so se temperature ob osmih zjutraj že dvignile nad ledišče, tako da so bili vinogradi na Štajerskem minusu izpostavljeni le nekaj ur. V nasprotju z lansko spomladansko pozebo, ki je trajal več dni, tokrat upajo na najboljše.

Avstrijska vinska cesta v dimu

Böhm dodaja, da so se za enako metodo kurjenja odločili tudi v sosednji Avstriji. "Kurili so po celotni avstrijski cesti, vse je bilo v dimu. Lastniki vinogradov so poklicali vse trgače grozdja, ki so kurili med vinogradi in s tem skušali preprečiti najhujše," sklene mladi vinogradnik.

Kurjenje v vinogradu | Foto:

Kren dodaja, da se je večji avstrijski vinar Manfred Tement, ki ima vinograde tudi na slovenski strani, proti pozebi boril še z dvema helikopterjema. S helikopterjem se namreč zračne mase dodatno premešajo, a dovoljenja za prelet slovenskih vinogradov ni dobil. "Kljub temu, da ima vinograde zavarovane proti pozebi, si izpada pridelka ne more privoščiti. Gre namreč za prestižno blagovno znamko Tement, ki ne more nadomestiti lokalnega grozdja," še sklene Kren.

Območje pozebe bi lahko bilo večje kot lani

Prve prave ocene škode pozebe bodo znane v prihodnjem tednu, pravi Miran Naglič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. | Foto: STA , Prve prave ocene škode pozebe bodo znane v prihodnjem tednu, pravi Miran Naglič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Foto: STA , "Območje pozebe je podobno kot lani, morda celo širše. Škoda bi lahko bila podobna lanski. Sreča v nesreči je, da so bile rastline v zgodnejši razvojni fazi, kar pomeni, da je možnost za poškodbe nekoliko manjša," je prve ugotovitve s terena strnil Miran Naglič iz Kmetijsko gozdarske zbornice.

Pridelovalce so že prej opozarjali na možnost pozebe, opozorilo pa je izdal tudi Arso.

"Z več območij sem dobili poročilo, da so ljudje kurili v bližini vinogradov in tako dvignili temperaturo, vrtnine na prostem pa so bile večinoma pokrite. To bo pripomoglo, da bo škoda manjša," meni Naglič.

Ocena škode v začetku prihodnjega tedna

Prve (večje) ocene škode zaradi pozebe bodo znane v začetku prihodnjega tedna, ko se bo videlo, kako se bodo obarvali določeni deli rastlin.

"Vegetacije mora iti naprej in v nekaj dneh bo vidno, kateri deli rastlin bodo spremenili barvo. Število cvetnih nastavkov in nastavkov plodičev je pri sadnih drevesih večje, kot je potem potrebno za pridelek. Nekaj jih v vsakem primeru odpade," je še dejal Naglič.

 

 


Preberite še:
Tudi jutri bo obstajala nevarnost pozebe
Veter podiral drevesa in odkrival strehe
Ste vrt zaščitili pred pozebo?


Fotografije mrzlega jutra nam lahko pošljete na naslov siolfoto@tsmedia.si.

Pozeba v Prlekiji ni prizanesla niti krompirju. | Foto: Sonja Kegl Pozeba v Prlekiji ni prizanesla niti krompirju. Foto: Sonja Kegl

Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze.

Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 °C. Ko se cvetovi odprejo, so lahko kritične temperature že okoli -2 °C. Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 °C, za marelice pa je usodna že temperatura -0,5 °C, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in liste vinske trte uničijo temperature pod -1 °C. 

Trenutno so koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, v večini pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje in izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov. Na Goriškem in v Brdih so tudi že razviti prvi listi vinske trte, kar je teden dni prej kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju že lahko opazimo razvoj mladih poganjkov.