Po mnenju pediatrov predlog strateškega sveta ne bo imel pozitivnega učinka na zdravje otrok

Strateški svet za prehrano je v začetku marca obravnaval prehrano otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in se seznanil tudi z recenzijo smernic, ki so na tem področju nespremenjene od leta 2010. Na napoved recenzije smernic se je danes s skupno izjavo odzvala pediatrična stroka.

Kot so zapisali, so bili pediatri in dietetiki s pediatrične klinike pred dobrimi petimi leti povabljeni k prenovi smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V smernice so vključili najnovejša znanstvena dognanja s področja prehrane malčkov, otrok in mladostnikov ter tudi vsa aktualna mednarodna priporočila, ki se jih lahko implementira v našo družbo.

"Še več, jasno smo opredelili tudi vse medicinsko indicirane diete, ki so za zdravje otroka z neko boleznijo nujne, saj se mu edino tako lahko omogočita optimalna rast in razvoj in to brez zdravstvenega tveganja in tveganja za pomanjkanje hranil," so dodali.

Jedilniki se iz leta v leto izboljšujejo

Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo je smernice prvič obravnaval septembra 2022, 7. marca letos jih je tudi dokončno potrdil. Pričakujejo, da se v njihovo vsebino ne bo strokovno več posegalo, ampak se jih bo v celoti implementiralo v prakso. Naloga strateškega sveta ni recenzija že recenziranih in s strani razširjenega kolegija za pediatrijo potrjenih smernic, opozarjajo.

Novice Odbor DZ sprejel predlog koalicije za javno predstavitev mnenj o šolski prehrani

V izjavi ocenjujejo, da je bila organiziranost prehrane v slovenskih vrtcih in šolah že doslej na izjemno visoki ravni in smo v evropskem prostoru na tem področju drugim državam vzor. Zavedajo pa se, da so določene pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva javno naročanje, normative za dietne kuharje in organizatorje prehrane ter ponekod tudi prostorske stiske.

Se pa po njihovih navedbah sami jedilniki iz leta v leto izboljšujejo in gredo že sedaj v smer uravnotežene, lokalne in sezonske hrane, kar prispeva tudi k trajnostnemu razvoju in zelenemu prehodu ter razvoju podeželja. Vsak vrtec in praktično vsaka šola ima svojo kuhinjo ali pa se hrano vozi v manjše podružnice iz centralne kuhinje vrtca oz. šole. Z obstoječo organiziranostjo vrtčevske in šolske hrane je že zdaj zagotovljena najkrajša možna pot obrokov od kuhinje do končnega porabnika.

Predlog reorganizacije vrtčevskih in šolskih kuhinj, kot ga predlaga strateški svet, po njihovem vedenju predvideva preureditev večine obstoječih kuhinj v t. i. razdelilne kuhinje z eno regijsko centralno kuhinjo. A kot opozarjajo, takšna praksa še ne pomeni, da so tako pripravljeni obroki za malčka, otroka ali mladostnika bolj "zdravi" oz. hranilno ustrezni.

Motnje hranjenja v velikem porastu

Ob tem v izjavi posebej izpostavljajo problematiko motenj hranjenja pri otrocih in mladostnikih, ki so v Sloveniji v zadnjih letih v velikem porastu. Del porasta po njihovih navedbah lahko pripišemo izolaciji zaradi covid-19, drugi del pa neustreznemu promoviranju različnih prehranskih vzorcev, vključno z vegansko prehrano med otroki in mladostniki. Veganski način prehranjevanja malčkov, otrok in mladostnikov je glede na trenutno veljavne smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano odsvetovan, poudarjajo.

Pod izjavo so se med drugim podpisali predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Nataša Bratina, predsednica Strokovnega sveta za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Nataša Toplak, strokovni direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn, predstojnik klinike za pediatrijo UKC Maribor Jernej Dolinšek, predsednik Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Matjaž Homšak ter vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano na ljubljanski pediatrični kliniki Andreja Širca Čampa.

Poudarjajo, da se pri tako pomembnih vprašanjih, kot je zdravje otrok, ne sme in ne more mimo stroke. Zato pozivajo, da se pediatrično stroko aktivno vključi v vsa posvetovalna telesa, ki sprejemajo strateške usmeritve glede vprašanj, povezanih z zdravjem in dobrobitjo otrok.