Torek,
19. 7. 2016,
15.54

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

3

Natisni članek

Natisni članek

komentar Twitter Slovenija Donald Trump Melania Trump

Torek, 19. 7. 2016, 15.54

7 let, 1 mesec

Po Janši, Bratuškovi, Jakliču še Trumpova

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

3

melania trump, volitve, ZDA | Foto Reuters

Foto: Reuters

Melania Trump je s svojim govorom na republikanski konvenciji v Clevelandu, ki je sumljivo podoben govoru današnje prve dame ZDA Michelle Obama na konvenciji demokratov leta 2008, sprožila plaz hudomušnih vprašanj in pripomb uporabnikov družbenih omrežij o slovenskem odnosu do plagiatorstva. 

Melania naj bi del svojega govora prepisala od prve dame ZDA Michelle Obama, za televizijsko postajo NBC pa je zatrdila, da ga je napisala sama "s karseda malo pomoči drugih".

Urednik tednika The Week Marc Ambinder se ob tem sprašuje: "Je mogoče, da Trumpova ne ve, da je plagiatorstvo nesprejemljivo?" Nekateri tviteraši pa so se pozabavali s pripombami, da plagiatorstvo v Sloveniji verjetno ni kaznivo.

Nezakonito, ne pa vedno nesprejemljivo

V Sloveniji je plagiatorstvo nezakonito. Avtorja lahko doleti ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic.

A med našo politično srenjo ali blizu nje je bilo v zadnjih letih razkritih več plagiatov, nekateri so ostali brez strokovnih nazivov, politika pa njihovih dejanj nikoli ni pretirano obsojala.

Bratuškova ni prepisovala, le napačno je citirala

Alenka Bratušek | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač Nekdanji premierki in nesojeni evropski komisarki Alenki Bratušek so prav tako očitali, da je njeno magistrsko delo plagiat. Bratuškova naj bi v svojem magisteriju uporabila več vladnih gradiv, ki jih ni citirala, prepisala pa naj bi 4 strani.

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) so sprožili postopek, v katerem pa so ugotovili, da magistrska naloga ni plagiat, ugotovili so le napačno citiranje. Postopek je vodil Milan Brglez, trenutni predsednik državnega zbora.

Bratuškova je sicer takrat napovedala, da bo odstopila z mesta premierke, če bi se njena naloga izkazala za plagiat. 

 

Jaklič ostal brez magisterija, ne pa tudi Jankovićeve podpore

Marko Jaklič, nekdanji šef Vzajemna, Lekarna Ljubljana | Foto: Tina Deu Foto: Tina Deu Marko Jaklič sicer ni politik, velja pa za čudežnega dečka ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Nekdanjega predsednika uprave Vzajemne in podjetja Lekarna Ljubljana v lasti ljubljanske občine je plagiatorstvo leta 2011 stalo magistrski naziv na ljubljanski ekonomski fakulteti (EF). Jaklič je nato vložil tožbo na upravno sodišče ion revizijo, a sta bili obe zavrnjeni. Odvzem naziva je tako pravnomočen od 20. februarja 2013.

Ugotovitev senata EF, da je njegov magisterij plagiat, pa leta 2011 Jakliča ni odnesla z vrha Lekarne Ljubljana, ki je v lasti ljubljanske občine. "Popolnoma spoštujem dekana (takrat je bil to Dušan Mramor, op. a.) in senat, oni že vedo, kaj so se odločili. Sicer ne vem, ali so se res tako, kot vi pravite, a Jaklič je izjemno dober direktor v Lekarni Ljubljana in ima mojo podporo," je tedaj dejal ljubljanski župan Zoran Janković.

 

Nekdanji poslanec prepisoval iz diplome študentke ekonomije     

Borut Ambrožič | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Borut Ambrožič je bil leta 2011 na listi Pozitivne Slovenije izvoljen za poslanca. Le nekaj mesecev za tem so se pojavili očitki, da je njegovo magistrsko delo plagiat. Univerza v Mariboru, kjer je Ambrožič magistriral, je uvedla disciplinski postopek, komisija pa je ugotovila, da je petino vsebine svojega magistrskega dela prepisal iz diplomske naloge študentke ljubljanske ekonomske fakultete.

Ambrožiču je univerza odvzela magistrski naziv, stranka pa ga je izključila iz svojih vrst. Delo v parlamentu je nadaljeval kot samostojni poslanec. Ambrožič je očitke o plagiatorstvu vseskozi zanikal.

 

Klavdija Markež kot ministrica zdržala le pet dni  

Klavdija Markež | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek Klavdijo Markež so poslanci in poslanke za ministrico za izobraževanje, znanost in šport izvolili v petek, 27. marca lani, po tem, ko je zaradi razkritja visokih honorarjev, ki jih je prejemala ob delu na fakulteti, odstopila njena predhodnica Stanka Setnikar Cankar. A na mestu ministrice je zdržala le pet dni in se s tem izenačila z Igorjem Maherjem, ki je kot minister za infrastrukturo v vladi Alenke Bratušek prav tako odstopil peti dan po izvolitvi. Odstopila je zaradi očitkov, da je njena magistrska naloga plagiat, poslovila pa se je tudi od poslanskega sedeža.

Slaba dva meseca za tem je Fakulteta za državne in evropske študije (FUDŠ) Markeževi odvzela magistrski naziv. Med razlogi za odvzem so navedli, da je bilo 37 odstotkov magistrske naloge, ki zajema pet ključnih teoretično konceptualnih poglavij naloge, delo drugega avtorja, Jerneja Ladinika. Markeževa je sicer sama poslala svojo magistrsko nalogo v preverbo.