Notranje ministrstvo bo v maju pripravilo takšno spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, da se bo ta uporabljal tudi za gospodarske družbe v posredni in neposredni državni lasti.
"Tam se obrača toliko denarja, sklepa se toliko pogodb, sponzorstev, donacij in marketinških storitev, da bi morale biti te stvari javne," je dejal notranji minister Gregor Virant po srečanju z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar.
Goran Klemenčič in uporabniki Supervizorja bodo veseli
S tem bodo dali tudi zakonsko podlago komisiji za preprečevanje korupcije, da aplikacijo Supervizor razširi na omenjene gospodarske družbe. To bo imelo po prepričanju Viranta velik preventivni učinek na preprečevanje gospodarskega kriminala in korupcije.
Državno pranje denarja in skriti d. o. o.-ji
Nataša Pirc Musar je dejala, da že tri leta opozarja na omenjeno težavo. "Enkrat sem že jasno in glasno rekla, da na tem področju država omogoča pranje javnega denarja. Imamo primere, da občine, javni zavodi in država ustanavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, ki so popolnoma skrite pred očmi javnosti."
Vse ne bo javno
Pirc Musarjeva je poudarila, da zakon o dostopu javnega značaja že danes omogoča, da poslovne skrivnosti niso javno dostopne: "Informacijski pooblaščenec razume, da so lahko določene stvari skrite pred javnostjo." Dodala je, da sta se z Virantom pogovarjala tudi o t. i. proaktivni preglednosti, kar pomeni, da bi nekatere stvari morale biti javne brez zahteve posameznega prosilca.
Tisti, ki nič ne skriva, ne more biti proti
Omenjene gospodarske družbe bi torej morale same dati na razpolago določene informacije, kot so donacije, sponzorstva in financiranje političnih strank. "Ko gre za osnovne podatke o tem, s kom podjetja v državni lasti poslujejo, kakšni posli so to, kaj dobijo in koliko plačajo za te posle, komu dajo donacije, poslovne skrivnosti ne sme biti," je dejal Virant, ki ne vidi argumenta, zakaj bi kdo takšnih spremembam lahko nasprotoval. "Tisti, ki nič ne skriva, ne more biti proti tem spremembam."
Lažne bazne postaje
Virant in Pirc Musarjeva sta govorila tudi o vprašanju t. i. IMSI-catcherja, naprave, ki deluje kot lažna bazna postaja, s katero lahko policija v določenem prostoru ugotovi, katere številke kliče osumljenec kaznivega dejanja. Težava je v tem, da tako "ulovi" tudi vse mobilne številke drugih oseb, ki so v istem prostoru. Virant je dejal, da bi bilo treba v zakonu o kazenskem postopku čim prej na jasen in nedvoumen način urediti pravno podlago za uporabo te naprave.
Volk, koza in pooblaščenka, ki ne laja
Na notranjem ministrstvu se sicer izvaja nadzor informacijske pooblaščenke glede uporabe omenjene naprave, Pirc Musarjeva pa je povedala, da se je s predstavniki policij o tej težavi tudi že pogovarjala. "Informacijski pooblaščenec bo pomagal spisati takšen člen v zakonu, da bo volk sit in koza cela in da Pirčeva ne bo več lajala."
4
