Pet kritičnih točk slovenskega zdravstva ali koliko bomo plačevali v prihodnosti

Dejstvo je, da smo zdravstvu v letu 2013 namenili 8,9 odstotka BDP, kar predstavlja 3,2 milijarde evrov. Slovenija se tako uvršča pod evropsko povprečje, ki znaša 9,3 odstotka BDP.

Napoved ministrice za zdravje Alenke Trop Skaza, da si bo prizadevala za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi lahko slovensko zdravstveno mrežo precej spremenilo, je bila najbolj izpostavljena tema posveta Kakšna bo cena zdravja v prihodnje, ki ga je organiziral časopis Finance v sodelovanju z Vzajemno.

Sosedi se z zdravstvom spopadajo bistveno bolje "Strategija zavoda je predvsem umik iz državnega proračuna," je poudaril direktor hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje Siniša Varga, ki sicer kot prioriteti do leta 2015 izpostavlja še učinkovitost menedžmenta in posledično racionalnejšo porabo financ.

Kot je pojasnil Varga, je umik iz državnega proračuna smiseln, saj se na poti do zdravstvene blagajne po oceni izgubi kar 30 odstotkov javnega denarja.

Hrvaška je korak pred nami: – od leta 2011 deluje projekt e-recept, – leta 2012 so začeli projekt e-naročanje, – sprejeli so spremembe na področju primarnega zdravstva, kjer nadzor nad kroničnimi bolniki prevzemajo družinski zdravniki, – manj je bolniških izostankov, – manj je pacientov, ki jih zdravniki s primarne obravnave napotijo na sekundarno, – predpisovanje zdravil je racionalnejše.

O kritičnih točkah slovenskega zdravstva 1. Dopolnilno zavarovanje: da ali ne? "Zagotovo bo treba na novo definirati obseg storitev, ki bodo plačane iz zdravstvene blagajne," pravi zavarovalni strokovnjak Miroslav Končina, ki opozarja, da gre za odločitev, ki je tako politična kot tudi odločitev stroke. Izpostavlja osnovno vprašanje, kako zavarovati ljudi, da bodo dobili najboljšo zdravstveno oskrbo. Posledično je treba narediti izračune in ugotoviti, kje in kako se da največ privarčevati, ter hkrati omogočati dobro oskrbo.

V zdravstvu bo vedno državno financiranje, kar predstavlja denar iz prispevkov, navzoča pa bodo morala biti tudi zasebna sredstva, je prepričan Aleš Mikeln iz Vzajemne. Kot pravi, bo umetnost najti pravo razmerje, tako da bo zdravstveni sistem dolgoročno stabilen. Mikeln sicer ocenjuje, da osnovna premija, če bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno, ne bo nižja od 50 evrov.

Mikeln pravi, da so v sistemu so sredstva, ki bi lahko zadoščala, na razpolago, le razporediti bi jih bilo treba. Na celotnem področju financiranja zdravstva tako izpostavlja tudi problematiko vodenja bolnišnic, ki bi se morale voditi kot gospodarske družbe.

2. Dostopnost in kakovost "Če ni denarja, se preprosto zmanjšajo sredstva na določenem področju," pravi specialist klinične mikrobiologije Alojz Ihan. Tako se na primer vzame 30 odstotkov sredstev laboratorijem, kar kratkoročno ničesar ne prinese. Ko bolnik potrebuje določene preiskave, pa so te zaradi omejitve finančnih sredstev zavrnjene.

Finančno področje torej še kako vpliva tudi na dostopnost in področje zdravstva je le eno od treh ključnih področij, opozarja Tatjana Čerin iz gospodarske zbornice. Čerinova se sprašuje, ali se bo financiralo storitve ali bolniške odsotnosti, ki jih je v Sloveniji veliko. Prav tako so višine nadomestil bolniških odsotnosti visoke. Opozarja še na problematiko številnih zdravil, ki so predpisana in nikoli porabljena, na premalo poudarka na preventivi in na sploh reduciranje stroškov.

3. Postopki Vsi sogovorniki so se strinjali, da so spremembe nujne, vendar pa se ustavi pri postopkih, ki so zapleteni. V mnogo primerih, tudi ko je predlog za spremembo dober, se vse ustavi zaradi postopkovnih težav.

Primer obveznega cepljenja je primer zapletanja, pojasnjuje Ihan. Edina možnost v Sloveniji, da človek ni cepljen, je možnost, da ima dokazilo, da cepiva ne prenese. Vendar pa so postopki za tovrstno potrdilo zapleteni in dolgotrajni in praktično nemogoče je postopek pripeljati do konca. "Zdravstvo mora biti praktično v celotnem obsegu storitev solidarno," je prepričan Ihan.

4. Čakalne vrste Zdravniška zbornica Slovenije je že pripravila predlog, ki vsebuje dve košarici. Košarica A vsebuje osnovne storitve, medtem ko košarica B predstavlja storitve, ki bi jih pacient sam plačal in nato dobil povrnjena sredstva, je pojasnil Andrej Možina. Možina dodaja, da bi predlog, ki je sicer še orientacijski, tudi skrajšal čakalne vrste.

5. Zdravljenje čez mejo "Želja po pridobivanju bolnikov v tujini je velika," pojasnjuje Možina, ki pravi, da izkušnje kažejo, da zanimanje za zdravljenje slovenskih pacientov pri zdravnikih iz tujine obstaja, od slovenskega sistema pa je odvisno, koliko bolnikov bo dejansko odšlo na zdravljenje čez mejo.

Ihan dodaja skrb za ponovitev zgodbe o slovenskem lesu, ki ga obdelujejo avstrijske žage namesto slovenskih. "Naj se zgodba ne ponovi," opozarja in dodaja, da bo v tem primeru treba plačevati slovenske zdravstvene ustanove, hkrati pa še bolnike in zdravnike, ki bodo hodili čez mejo.