Četrtek, 16. 11. 2017, 4.02
7 let
Pavliha: Slovenija lahko začarani krog preseka s tožbo proti Hrvaški #arbitraža #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,73
8
Vztrajanje Hrvaške pri nespoštovanju arbitražne razsodbe Sloveniji ne dopušča druge možnosti, kot da uveljavi svoje pravice, ki ji pripadajo po evropskem pravu, je prepričan priznani pravni strokovnjak Marko Pavliha. Tožba Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU je tako precej verjetna, pri tem postopku pa bo igrala pomembno vlogo tudi Evropska komisija, meni Pavliha.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v petek poudaril, da ima Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jean-Clauda Junckerja na razpolago vzvode za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe.
Da lahko Slovenija od komisije v prihodnjih dneh oziroma tednih pričakuje konkretno pomoč pri izvajanju arbitražne razsodbe, je v Bruslju po srečanju z Junckerjem isti dan poudaril tudi predsednik vlade Miro Cerar.
Video: Planet TV
Pavliha: Politično posredovanje komisije doslej ni bilo uspešno
Strokovnjak za mednarodno in pomorsko pravo Marko Pavliha ob napovedani pomoči iz Bruslja poudarja, da lahko Evropska komisija Sloveniji pri uveljavitvi in izvajanju arbitražne odločbe pomaga tako s političnimi kot tudi s pravnimi vzvodi.
Kljub velikemu vplivu komisije na procese znotraj EU, evropske institucije in države članice ta po mnenju Pavlihe v svojem političnem posredovanju pri sporu med Slovenijo in Hrvaško doslej ni bila uspešna.
Preberite še:
-> Erjavec o arbitraži: Bruselj ima vzvode, a je potrebna politična volja
-> Kaj je Trumpova administracija sporočila Karlu Erjavcu o meji #video
-> Petrič: Začuden bi bil, če bi se ZDA postavile na stran Hrvaške #arbitraža
-> Bo Hrvaška dvostranske pogovore izkoristila za izsiljevanje? #arbitraža #video
"Evropska komisija in njen predsednik prevečkrat poudarjata, da je arbitraža zadeva Slovenije in Hrvaške in da morata državi težavo rešiti sami. Namesto tega bi morala komisija takoj po prejemu arbitražne odločbe jasno sporočiti, da gre za mednarodno pravo, ki ga je treba spoštovati," je prepričan ugledni pravni strokovnjak.
Jean-Claude Juncker bi moral Hrvaški odločno sporočiti, da je mednarodno pravo treba
spoštovati, je prepričan Marko Pavliha.
Poleg tega Pavliha zavrača navedbe uradnega Zagreba, da je arbitraža dvostranski proces med državama, v katerem komisija igra zgolj vlogo posvetovalnega organa: "Ne pogovarjamo se več o arbitražnem sporazumu, ampak o arbitražni odločbi, ki je del mednarodnega prava, to pa zavezuje vse, ne samo stranki."
"Iz začaranega kroga se lahko rešimo, če napnemo pravne mišice"
Čeprav Pavliha verjame v dialog med Ljubljano in Zagrebom, vseeno opozarja, da bo morala Slovenija zoper Hrvaško uporabiti tudi pravne vzvode, ki jih ima na razpolago.
"Če Hrvaška ne bo hotela implementirati arbitražne razsodbe, Slovenija nima druge možnosti, kot da uveljavi pravice, ki ji pripadajo po evropskem pravu. Če se vrtimo v začaranem krogu, se iz tega lahko rešimo le, zdaj se bom izrazil metaforično, če napnemo pravne mišice," poudarja Pavliha.
Hrvaška namreč z nespoštovanjem arbitražne razsodbe po njegovem mnenju poleg različnih evropskih uredb in direktiv krši tudi dve temeljni evropski pogodbi: "Pogodba o EU in pogodba o delovanju EU, ki ju krši Hrvaška, sta temelja oziroma nesojena ustava EU."
Marko Pavliha: Če se vrtimo v začaranem krogu, se iz tega lahko rešimo, če uporabimo pravne mišice.
Tožba zoper Hrvaško pred Sodiščem EU nikakor ni obsojena na propad
Mogoč pravni vzvod, ki se zato ponuja Sloveniji, je tožba proti Hrvaški pred Sodiščem EU. Na omenjeno tožbo na podlagi 259. člena pogodbe o delovanju EU se po besedah zunanjega ministra Erjavca že pripravlja tudi slovenska diplomacija.
Slovenija je po besedah Pavlihe vložitev omenjene tožbe proučevala že pred leti, ko je Italija v Tržaškem zalivu načrtovala gradnjo plinskih terminalov. Kot je Pavliha zapisal v svoji kolumni na portalu Ius Info, lahko "država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila neke obveznosti iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU".
Primerov sodne prakse, ko je članica EU pred Sodiščem EU tožila drugo članico povezave, je bilo v preteklosti malo, vendar je tožba Slovenije proti Hrvaškim tako Pavliha, v tem trenutku "precej verjeten scenarij".
Po njegovih besedah v omenjenih sodnih postopkih pomembno vlogo igra tudi komisija: "Slovenija s tožbo ne more pred sodišče, ampak mora postopek začeti pred Evropsko komisijo. Če komisija v treh mesecih nato ne odloči nič oziroma odloči zoper Slovenijo, lahko potem ta nadaljuje postopek pred Sodiščem EU."
Karl Erjavec je pred dnevi poudaril, da na zunanjem ministrstvu pripravljajo vse potrebno za tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU.
Če ne bi spoštovala sodbe, bi Hrvaška lahko izgubila glasovalne pravice
Komisija lahko v postopku po proučitvi argumentov obeh strani tudi sama prevzame pobudo in pred sodiščem nadaljuje postopek proti toženi državi članici, vendar je po besedah Pavlihe v primeru spora med Slovenijo in Hrvaško to malo verjetno.
Slovenska politika hrvaške strani po njegovem mnenju doslej ni jasno opozorila na mogoče pravne postopke, vendar pa lahko že sprožitev postopka po 259. členu spremeni položaj Hrvaške pred Evropsko komisijo.
Če Hrvaška sodbe Sodišče EU ne bi spoštovala, bi bila, tako pravi Pavliha, deležna močnega političnega pritiska, denarnih in drugih sankcij, hkrati pa bi ji komisija, kot je to storila v primeru Poljske in njene reforme pravosodja, lahko na podlagi 7. člena pogodbe o EU zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic.
8