Torek, 17. 10. 2017, 14.07
6 let, 6 mesecev
Bo Hrvaška dvostranske pogovore izkoristila za izsiljevanje? #arbitraža #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,53
9
Napoved slovenske vlade, da bo poskušala v dvostranskih pogovorih s Hrvaško uskladiti potek državne meje, da bo ta bolj praktična in humana za obmejne prebivalce, v diplomatskih in pravnih krogih ni povzročila veliko razburjenja. Dvostranski pogovori so v skladu z arbitražno razsodbo, vendar pa mora Slovenija Hrvaško opozoriti, da se nikakor ni pripravljena pogajati o vsej meji.
Ker Slovenija vse od končne odločitve mednarodnega arbitražnega sodišča zavrača reševanje vprašanja meje s Hrvaško na podlagi dvostranskih pogovorov, je slovensko javnost včerajšnja napoved slovenske vlade o pripravljenosti na dvostranske pogovore z uradnim Zagrebom o določenih odsekih presenetila.
Hkrati je premier Miro Cerar v ponedeljek pisal hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću in izrazil željo, da nadaljujeta dialog.
Po besedah vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer je Cerar v pismu odprl vprašanja, ki so vezana na kopenski del meje, medtem ko se Slovenija o meji na morju ni pripravljena pogovarjati.
Preberite še:
-> Vlada objavila zemljevide: tu so mejo s Hrvaško postavili arbitri #foto
-> "V prihodnjih tednih bomo pripravili vse potrebno za implementacijo arbitraže" #video
-> Arbitraža: ali preiskovalci v prisluškovalni aferi res še tavajo v temi? #video
-> Arbitraža: slovenski naivnosti ni videti konca
-> Ali hrvaški premier Cerarju pripravlja past?
Sancinova: Slovenija z odločitvijo ne odstopa od dozdajšnjega stališča
Interpretacijo, da je vlada s to potezo odstopila od stališča, da vprašanje meje s Hrvaško rešuje izključno z arbitražo, strokovnjakinji za mednarodno pravo Vasilka Sancin in Dominika Švarc Pipan ter nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel zavračajo.
"Kjer potek kopenske meje vpliva na normalno življenje ljudi oziroma posega vanj, so mogoče razumne prilagoditve. To je predvideno v arbitražni odločbi," pojasnjuje Sancinova, ki je bila članica odvetniške ekipe Slovenije za arbitražo o meji s Hrvaško.
Sancinova meni, da vlada ne odstopa od zdajšnjega stališča o reševanju meje s Hrvaško.
Na vprašanje, zakaj meje na teh območjih ni določil že arbitražni tribunal, Sancinova odgovarja, da ta za to ni imel mandata.
"Če državi soglašata, da zgolj določene odseke, ne ves potek meje, uredita drugače in se o tem strinjata, je tak dvostranski dogovor vedno mogoč. To lahko naredita državi, tribunal pa ne, ker za to ni bil pooblaščen," pojasnjuje.
Da Slovenija zaradi pripravljenosti na reševanje težav obmejnih prebivalcev ne odstopa od svojega dozdajšnjega stališča, meni tudi nekdanji vodja slovenske diplomacije.
"Gre za minimalne popravke, ki naj bi izenačili hrvaške in slovenske zaselke oziroma posesti. Zaradi tega se ne bo spremenila arbitražna razsodba, če se je vlada odločila, da se bo s Hrvaško pogajala o vsej meji, pa je to popolnoma drugo vprašanje," meni Rupel.
Dominika Švarc Pipan: Demarkacija brez Hrvaške ni mogoča
Švarc Pipanova meni, da Slovenija modro spodbuja Hrvaško k dialogu.
Švarc-Pipanova ob tem poudarja, da je arbitražni tribunal v razsodbi koordinate določil samo za morsko, ne pa tudi za kopensko mejo.
"Sodišče je določilo, da meja na kopnem poteka po starih katastrih. V mednarodnem pravu je v tem primeru običajno in nujno, da državi skupaj oziroma dvostransko določita mejo v naravi," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo.
Poteze slovenske vlade zato ne ocenjuje kot koraka nazaj, ampak za povsem običajno diplomatsko retoriko, ki je v tem trenutku primerna.
"Določenih delov arbitražne razsodbe ni mogoče uveljaviti enostransko. Dvostranski pogovori o demarkaciji so pravzaprav del pogovorov o implementaciji arbitražne razsodbe," pojasnjuje Švarc-Pipanova.
Da Slovenija pri uveljavitvi arbitraže ne odstopa od dosedanjega stališča, so medtem sporočili tudi z vladnega urada za komuniciranje. "Slovenija Hrvaško še naprej spodbuja k dialogu in dogovoru o razsodbi arbitražnega sodišča ter tako sledi korakom, potrebnim za implementacijo razsodbe," so poudarili. Hkrati so sporočili, da vlada pri tem sledi sklepom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki potrjujejo, da vlada v zvezi z uveljavitvijo arbitraže ravna pravilno.
Rupel: Hrvaška bi namesto prsta lahko zgrabila roko
Rupel sicer meni, da bodo dvostranski pogovori med državami težavni, ker hrvaška stran arbitraže ne priznava.
"Predstavljam si, da bi Hrvaška namesto prsta rada zgrabila roko. Zdi se mi, da našo južno sosedo zelo moti, ker je Sloveniji po razsodbi haaškega sodišča pripadlo 80 odstotkov Piranskega zaliva," je prepričan Rupel, ki sicer pozdravlja dialog med državama.
Po njegovem prepričanju bi hrvaška dvostranske pogovore o arbitraži lahko izkoristila za izsiljevanje: "Hrvaška bi bila verjetno pripravljena priznati arbitražno razsodbo, če bi se Slovenija umaknila na polovico Piranskega zaliva, kar bi bilo seveda pogubno."
Rupel opozarja, da bi Hrvaška pogovore o priznavanju arbitraže lahko izkoristila za izsiljevanje.
Hkrati Rupel pričakuje, da slovenska diplomacija Hrvaške ne bo prisilila v spoštovanje arbitražne razsodbe.
"Ne verjamem, da bomo prepričali večje države, da stopijo na našo stran proti Hrvaški. Navsezadnje je Hrvaška večja država, ki ima veliko prijateljev in zaveznikov. Ne verjamem, da bi diplomatske akcije prinesle kakšen dober rezultat," dodaja nekdanji minister.
Dvostranski pogovori ne izključujejo obveznosti Hrvaške
Zaradi hrvaškega zavračanja arbitraže Švarc-Pipanova meni, da pogovori o demarkaciji niso smiselni.
"Dokler Hrvaška vztraja pri takem stališču, pogovorov ne more biti. Hrvaška bi s takšnimi pogovori ne nazadnje posredno lahko priznala veljavnost arbitražne razsodbe," razlaga.
Na drugi strani je Sancinova prepričana, da proces uveljavitve arbitražne razsodbe in dvostranski pogovori o posameznih odsekih meje lahko potekajo vzporedno.
"Če se državi pogajata zgolj o rešitvi neživljenjskih situacij prebivalcev na meji na kopnem, pa to nikakor ne izključuje obveznosti Hrvaške, da v celoti spoštuje razsodbo," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo.
Spomnimo, da je premier Miro Cerar septembra zavrnil srečanje s hrvaškim kolegom Plenkovićem v Zagrebu.
Na vprašanje, ali bi si v Zagrebu pripravljenost slovenske strani na dvostranske pogovore o tehničnih popravkih meje lahko razlagali na način, da se je Slovenija pripravljena bilateralno dogovoriti o poteku, meni, da je to stvar hrvaške politike.
"Posamezna država si politiko druge države vedno lahko razlaga, kakor si želi. Vendar pa mora biti slovenska stran pri tem zelo jasna in Hrvaški jasno povedati, da dvostranski pogovori o poteku celotne meje nikakor niso mogoči," odgovarja Sancinova.
Švarc-Pipanova ob tem dodaja, da Slovenija s spodbujanjem dialoga v tem trenutku ravna pametno in modro.
"Težavo vidim v tem, da Hrvaška vztraja, da mora biti meja določena z dvostranskimi pogovori. Tudi zadnjo potezo Slovenije bi v Zagrebu lahko interpretirali v tem duhu, vendar krivda za to ni v slovenskem, ampak v hrvaškem odnosu do vprašanja," še pojasnjuje.
9