Petek,
11. 6. 2021,
12.51

Osveženo pred

3 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,55

41

Natisni članek

Natisni članek

zaupni dokumenti BiH non-paper Milan Kučan Borut Pahor

Petek, 11. 6. 2021, 12.51

3 leta, 5 mesecev

Pahor: Kučanovo poročilo bi moralo ostati zaupno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,55

41

Borut Pahor | Borut Pahor je v izjavi za medije ob obisku muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani dejal, da ne gre za "neki nedokument", temveč za dokument z naslovom, datumom in podpisnikom. | Foto Planet TV

Borut Pahor je v izjavi za medije ob obisku muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani dejal, da ne gre za "neki nedokument", temveč za dokument z naslovom, datumom in podpisnikom.

Foto: Planet TV

Predsednik republike Borut Pahor meni, da bi moralo poročilo nekdanjega predsednika Milana Kučana o BiH iz leta 2011 ostati zaupno. Vlada je namreč v četrtek z dokumenta umaknila oznako zaupno. "To poročilo ni namenjeno javnosti, namenjeno je političnim odločevalcem in menim, da bi moralo pri tem ostati," je dejal Pahor.

Borut Pahor je danes pojasnil, da je dokument nastal na njegovo pobudo, odločitev o tem pa je sprejela vlada novembra 2010. Kot je pojasnil, je nekdanjega predsednika za pripravo poročila zaprosil, ker se je v Evropski uniji pripravljala razprava o BiH in od Slovenije se pričakovalo, da "ima posebno vedenje in znanje spričo izkušenj o tem".

Kaj natanko v dokumentu piše, še ni znano, saj še ni bil predstavljen javnosti. Po sklepu vlade, da se umakne oznaka zaupno, mora to zdaj storiti še predsednik vlade. 

Kučanov dokument je namenjen zaprti javnosti

Pahor je dejal, da se mu je takrat zdelo, da je Milan Kučan najprimernejši človek za pripravo takšnega poročila. Kot je menil, je dokument zelo dober in profesionalno narejen, vendar namenjen zaprti javnosti, tako pa bi moralo po njegovem mnenju tudi ostati.

Milan Kučan
Novice Kučanov non-paper o BiH ni več zaupen

Vlada je na četrtkovi seji umaknila oznako zaupno z dokumenta o mogočih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine iz leta 2011. Dokument je na podlagi sklepa takratne vlade v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil nekdanji predsednik Kučan.

Kot je po seji vlade sporočil vladni urad za komuniciranje, je bilo v zadnjih mesecih v domačih in tujih medijih mogoče zaslediti vrsto informacij o tako imenovanem non-paperju, ki ga pripisujejo Sloveniji, sedanja vlada pa s takšnim dokumentom ni seznanjena, saj ga v aktualnem mandatu ni obravnavala, pripravljala ali o njem razpravljala, niti tega ni storilo katerokoli ministrstvo ali vladni organ. Je pa vlada potrdila, da obstaja dokument s številko Z-103-34/2010 z datumom 26. januar 2011 o mogočih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine. Glede na to, da je vsebina dokumenta v pretežni meri že več več tednov javno znana, ni več pogojev, ki so potrebni za nadaljnji zaupni status tega dokumenta, so še sporočili po seji vlade.

Kučan: Umik oznake zaupnosti s poročila o BiH je preusmerjanje pozornosti

Kučan je v izjavi za STA danes potezo vlade, da z njegovega poročila o možnem nadaljnjem razvoju dogodkov v BiH iz leta 2011 umakne oznako zaupnosti, označil za potezo preusmerjanja pozornosti z očitkov, da je premier Janša širil non-paper o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu.

"Sklep vlade, s katerim je z dokumenta umaknila oznako zaupnosti, razumem kot preusmerjanje pozornosti z očitkov predsedniku vlade, da je razširjal nek non-paper o spreminjanju meja v Jugovzhodni Evropi," je dejal Kučan.

"Dokument je že bil objavljen v knjigi Boža Repeta, se pravi ni nobena tajnost," je za STA še poudaril bivši slovenski predsednik. Prepis dokumenta z datumom 2. februar 2011 je objavljen v Kučanovi biografiji Prvi predsednik, ki jo je napisal Repe in je izšla leta 2015, in sicer na straneh od 560 do 574.

Po drugi strani je vlada na četrtkovi seji umaknila oznako zaupnosti z dokumenta s številko Z-103-34/2010 z datumom 26. januar 2011, za katerega na vladi pravijo, da gre za dokument, ki ga je Kučan takrat v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil za tedanjega predsednika vlade Pahorja. Ali gre za isti dokument, ni jasno; STA namreč na zaprosilo vladi o posredovanju tega dokumenta še ni dobila odgovora.

Kot je danes za STA še pojasnil Kučan, je to poročilo tedaj pripravil za Pahorja, ki naj bi o problemu BiH govoril na zasedanju Evropskega sveta. "Pripravljeno je bilo z mojimi pogledi na probleme, s katerimi živi BiH. Staro je deset let. V njem govorim predvsem o tem, da bi se morala EU v veliko večji meri zavzeti za BiH, ki je, kot sem jaz napisal, nefunkcionalna država, jo najprej usposobiti, da bi potem lahko bila sposobna za pogajanja o izpolnjevanju pogojev za vstop v EU," je povedal Kučan.

Menil je tudi, da njegovega poročila nikakor ni mogoče primerjati s spornim non-paperjem, ki naj bi govoril o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu in se ga je prijel naziv slovenski, ker naj bi ga glede na poročanja določenih medijev pomagal širiti slovenski premier Janša. Ta sicer to zanika.

"V tem mojem dokumentu ni niti besede o spreminjanju meja," je poudaril. "Kolikor sem jaz razumel, sporni non-paper govori o spreminjanju meja. Moje poročilo o tem ne govori," je pojasnil.

"In ne mislim, da gre za poskus poistovetiti moje poročilo s tem non-paperjem. To preprosto ne gre in tega se tudi ne da narediti. Gre pa za preusmeritev pozornosti, v to sem trdno prepričan. In s tem razprava o obstoju tega non-paperja ne more biti končana," je dejal Kučan.

"Kdo ga je širil, kdo ga je napisal, seveda ne vem. Sem pa tudi sarajevski televiziji v intervjuju na vprašanje, kaj menim glede tega, da je predsednik naše vlade poslal ta non-paper, odgovoril, da 'predsednik moje vlade to zanika in če predsednik vlade neke države to reče, je verjetno treba to verjeti'," je dejal Kučan.

Izrazil je sicer razočaranje, da je škandal z non-paperjem škodoval ugledu Slovenije. "Vsekakor ta zaplet ugledu Slovenije ne koristi. In tudi ne vem, zakaj je treba manipulirati s takšnimi stvarmi, ki zadevajo ugled države in ki pravzaprav s samo vlogo države nimajo nobene zveze," je še dodal prvi demokratično izvoljeni predsednik Slovenije.