Sreda, 9. 4. 2008, 17.00
8 let, 6 mesecev
Ožura: Mesićeve izjave glede dolga LB popolnoma neutemeljene
Ožura se je odzval na izjave Mesića, da je zadrževanje denarja varčevalcev LB rop, da ta problem ni povezan z nasledstvom nekdanje SFRJ ter da odnos Ljubljanske banke do varčevalcev komaj zadostuje standardom, ki se pričakujejo od države, ki je članica EU.
"Hrvaška ne želi podati soglasja za nadaljevanje pogajanj"
Kot navaja Ožura, Hrvaška kljub svoji mednarodni pogodbi še vedno ne želi podati soglasja za nadaljevanje teh pogajanj, ki so zastala v letu 2002. Problem ureditve jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge je torej nedvoumno problem nasledstva. Kot navaja Ožura, je ob tem hrvaško ustavno sodišče "zadrževanje deviznih sredstev varčevalcev ob razpadu SFRJ, kar predsednik Mesić imenuje rop", že v odločbi iz leta 2001 označilo kot lastnino varčevalcev, ki je postala nedostopna zaradi višje sile, dejanskega stečaja NBJ in razpada SFRJ.
"Banke v Republiki Hrvaški niso mogle realizirati terjatev do Narodne banke Jugoslavije"
"Vzrok tega dogodka je bil faktični, vendar nikoli proglašen stečaj Narodne banke Jugoslavije, kot tudi dejstvo razpada bivše SFRJ. Sicer pa je bila dolgoletna zakonska obveznost za vse banke v bivši Jugoslaviji, da morajo zneske deviznega varčevanja občanov deponirati pri Narodni banki Jugoslavije, ki je bila porok izplačila deviznih vlog občanov. V trenutku razpada bivše SFRJ so banke v Republiki Hrvaški brez kakršne koli svoje odgovornosti prišle v situacijo, da ne morejo realizirati svojih terjatev do Narodne banke Jugoslavije na osnovi deponiranih deviznih sredstev občanov ".
Iz 11. točke omenjene odločbe pa je razvidno, da je po podatkih hrvaške centralne banke "stanje blokiranih sredstev deviznih depozitov občanov pri Glavni podružnici Ljubljanske banke Zagreb in filial Jugobanke 838,5 milijonov ameriških dolarjev".
Ožura: Hrvaška je zakonsko rešila večino problema, za LB pa želi breme prevaliti na Slovenijo
Kot poudarja Ožura, so bile žrtev razpada SFRJ na ozemlju Republike Hrvaške vse banke in bančne entitete in njihovi devizni varčevalci, vključno s podružnicami Ljubljanske banke na Hrvaškem. Republika Hrvaška je nato s svojo zakonodajo urejala, kako bo razrešila ta problem na svojem ozemlju. Razrešila ga je za veliko večino bank in bančnih entitet na svojem ozemlju, tudi za podružnice Jugobanke, le za Ljubljansko banko d.d. Glavno podružnico Zagreb želi Hrvaška prevaliti breme na Slovenijo.
Ožura tako poudarja, da so izjave hrvaškega predsednika tudi v nasprotju s pravnimi dejstvi, ki so sestavni del hrvaškega pravnega reda.