Otroške risbice v vrtcih niso več podpisane. Ne, ne gre za GDPR.

Pogovarjali smo se z več starši, katerih otroci hodijo v vrtce po različnih krajih v Sloveniji. Vsi navajajo, da morajo ob začetku šolskega leta podpisati različna soglasja, nekateri več, drugi manj.

Enotno je soglasje, da se otroci smejo v vrtcu fotografirati za potrebe dela vrtca ter da smejo pri vzgojnem delu sodelovati dijaki in študenti na praksi.

Ob tem so starši opazili, da je v zadnjih letih vse več ukrepov v smeri varovanja osebnih podatkov. Tako otroške risbice, izobešene po hodnikih, niso več podpisane na vidni strani. Prav tako na hodnikih ni več raznoraznih seznamov otrok, ponekod otroške omarice oziroma mesta v garderobi niso niti več označene z imenom, temveč le še s simbolom, ki si ga otrok izbere.

Rojstni dan praznujejo v krogu skupine

Drugi tudi omenjajo, da so v vrtcih tudi bolj previdni pri praznovanju rojstnih dni. "Še pred kakšnim letom so, ko je hči praznovala rojstni dan, na vrata skupine napisali njeno ime in poleg kakšno sliko torte. Zdaj tega ni več," razlaga eden od staršev.

Za pojasnila smo se obrnili na ravnateljico celjskega vrtca Zarja Matejko Kobal, ki pojasnjuje, da ti ukrepi večinoma niso povezani z varovanjem podatkov.

Kar zadeva rojstne dneve, pravi, da se pri njih ni nič kaj bistveno spremenilo. Še vedno po skupinah dajejo poudarek na praznovanju s konkretno vsebino, prilagojeno otroku. Tako otroci kot odrasli se dobro zavedajo, kdo je slavljenec, in nikakor ni potrebe, da bi tovrstne dogodke izobešali na oglasne deske ali na vrata oddelka.

Če se otrok sam podpiše na svoj izdelek, kar v vrtcu tudi spodbujajo, ni težave. V primeru, če to naredi odrasla oseba, pa gre za poseg v njegovo delo. Foto: Thinkstock

Podpis risbice je poseg v izdelek

Glede podpisovanja risbic pojasnjuje, da to ni povezano z varovanjem podatkov, temveč gre povsem za strokoven vidik vrednotenja otroškega dela oziroma umetnije, kar mogoče nekateri enačijo z uvedbo uredbe s področja GDPR.

Ob tem dodaja, da v primeru, kadar se otrok sam podpiše na svoj izdelek, kar v vrtcu tudi spodbujajo, ne vidi nobene težave. V primeru, če to naredi odrasla oseba, pa gre za poseg v njegovo delo in ravno iz tega razloga vzgojitelj na hrbtni strani opremi otroško risbo ali sliko z osebnimi podatki ter podatki, ki izkazujejo likovno tehniko ter temo likovnega izražanja, nikakor pa ne iz razloga varovanja osebnih podatkov.

Novice ''Rezultatov od otrok ne pričakuje šola, ampak starši'' #video

Seznami otrok ne smejo biti obešeni na hodnikih

Starši so opazili tudi, da sebe oziroma otrokovega imena ne smejo več vpisovati na sezname za govorilne ure ali kakšne delavnice, ki so objavljeni na hodnikih. "Tam lahko naredimo le kljukico in tako označimo, da je termin zaseden, medtem ko ime vpiše vzgojitelj na svoj seznam," je povedal oče, ki ne želi biti imenovan.

Kobalova pravi, da se tako prijavljajo staršev tudi v njihovem vrtcu, in sicer iz preprostega razloga, saj je razgovor namenjen seznanitvi starša o razvoju posameznega otroka.

"Nikakor ni dopustno in se šteje kot kršitev, da bi s tem bili seznanjeni tudi drugi starši, katerih otroci obiskujejo vrtec. Skupaj smo iskali ustrezne rešitve in se odločili za takšen ukrep, ki vsekakor zadostuje novi uredbi s področja varovanja osebnih podatkov," je še povedala.

Zunaj prostora vrtca se vzgojitelji o otrocih ne smejo pogovarjati

Sama uredba GDPR po navedbah Kobalove v vrtce ni prinesla bistvenih sprememb na tem področju. "Že prej smo delovali v tej smeri, in sicer, da smo določeno dokumentacijo, ki vsebuje osebne podatke, pošiljali bodisi po notranji pošti ali na zunanje institucije primerno zapakirano. To smo delali predvsem zaradi odgovornega odnosa do naših strank, kot so otroci ter ne nazadnje tudi njihovi starši."

Uredbo sicer pozdravlja, predvsem del, da se vzgojitelji zunaj prostora vrtcev nimajo pravice pogovarjati o otrocih. "Na to zaposlene že tako ves čas opozarjamo."

Se pa občasno pojavljajo težave glede fotografiranja in snemanja otrok. Fotografije in videoposnetki namreč vzgojiteljem izredno koristijo pri samem delu, saj je z njihovo pomočjo mogoče konkretneje in bolj strokovno spremljati razvoj posameznika.

"Če starši tega pisno ne odobrijo, je to za strokovne delavce lahko nekoliko obremenjujoče, saj morajo v bodoče biti pozorni na to, da v fotografski objektiv ne ujamejo otroka, za katerega niso dobili soglasja," še razlaga Kobalova.

Novice Juhant: Starši, razjahajte svoje otroke #video

"Ne delamo po principu 'všečnosti staršem'"

Ravnateljica vrtca sicer omenja, da tudi starši nemalokrat prihajajo z nenavadnimi zahtevami, ki jim ni mogoče ustreči.

"Smo javni vrtec, katerega temeljno vodilo je zavedanje, da otroci v igri in skozi vsako doživljajsko izkušnjo gradijo odnos do sebe, do drugih in življenja nasploh, cilji našega strokovnega dela pa izhajajo iz nacionalnega Kurikuluma za vrtce. Kadar starši predlagajo oziroma podajo pobude, ki niso v skladu z našim programom, temu, preprosto povedano, ne moremo ustreči," poudarja ravnateljica vrtca.

Eno od osnovnih vodil pri njihovem delu je zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj vsakega posameznika, "naše osnovno poslanstvo pa je vzgoja in učenje predšolskih otrok ter nudenje pomoči družini pri tej nalogi, a ne po principu delovanja 'všečnosti staršem'."

Predvsem se jim zdi pomembno, da delujejo znotraj kolektiva usklajeno ter poenoteno, tako do otrok kot tudi v odnosu do staršev. "Kadar eden od soudeležencev prestopi mejo ali izrabi zaupanje, se vsekakor na dolgi rok čuti kot 'domino učinek', kar ni nič spodbudnega za tako občutljivo populacijo, kot so predšolski otroci," omenja Kobalova.