Sreda, 3. 1. 2018, 19.12
6 let, 10 mesecev
Ošpice: ali tudi Sloveniji grozi epidemija zaradi nizke precepljenosti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
2
Nov primer ošpic v Sloveniji in nedavni izbruhi že skoraj izkoreninjene bolezni v sosednjih državah nas opozarjajo, da z zavračanjem cepljenj lahko zbolimo za resno boleznijo, proti kateri nimamo učinkovitih zdravil.
V Sloveniji precepljenost, to je delež cepljenega prebivalstva, v zadnjih letih upada, najbolj v Ljubljani. V prestolnici delež cepljenih proti trem nalezljivim boleznim, ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), otroke proti temu cepijo s kombiniranim cepivom, znaša 87,9 odstotka.
Zmanjšuje se tudi v preostalih regijah v Sloveniji, slovensko povprečje je lani znašalo 92,3 odstotka.
Preberite še:
V Sloveniji prvi primer ošpic letos
V Srbiji zaradi ošpic umrl dveletni otrok
Kolektivno imunost proti ošpicam sicer zagotavlja 90-odstotna precepljenost. V Italiji, kjer je lani za epidemijo ošpic zbolelo okoli 3.300 oseb, je bila precepljenost na primer 86-odstotna. Zadnjo epidemijo smo v Sloveniji imeli leta 1994 in 1995. V zadnjih letih beležimo posamične uvožene primere bolezni. Lani je v Sloveniji za ošpicami zbolelo sedem oseb.
Smernice se obračajo
"Delež cepljenih otrok proti ošpicam v zadnjem desetletju na letni ravni upada za okoli odstotek, kar je skrb zbujajoče," pove pediatrinja Špela Žnidaršič Reljič, vodja delovne skupine sekcije primarnih pediatrov Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva.
Ker so se primarni pediatri lani spomladi aktivno začeli ukvarjati z upadom precepljenosti, že opažajo smernice obračanja v pozitivno smer, manj je tudi nasprotnikov oziroma promotorjev necepljenja. Žnidaršič-Reljičeva to pripisuje tudi valu medijskih objav, ki spodbujajo k cepljenju in večjemu angažiranju ustreznih institucij, kot sta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ).
Ob sumu na ošpice po telefonu takoj obvestite svojega zdravnika
Pomembno je, da ošpice pravočasno prepoznamo, sporočajo z NIJZ. Vsem, ki se po praznikih vračajo iz tujine, še posebej z območij, kjer trenutno potekajo izbruhi ošpic, svetujejo, da ob pojavu značilnih bolezenskih znakov (vročina, vnetje očesnih veznic, nahod, kašelj in značilen rdečkast izpuščaj), o tem po telefonu takoj obvestijo izbranega osebnega zdravnika in ostanejo doma. Pomembno je, da ne hodijo v čakalnico in ne širijo bolezni. Glede nadaljnjega ukrepanja naj upoštevajo navodila zdravnika.
K ozaveščanju staršev so pripomogli tudi opozorilni članki o izbruhih ošpic v sosednjih državah. Dodaja, da so v Italiji zaradi lanske epidemije že poostrili zakonodajo o cepljenju, enako se dogaja v Franciji.
Žnidaršič-Reljičeva veliko zaslug za pozitiven trend o pomembnosti cepljenj pripisuje projektu Imuno in Vakcinet. V njem sodelujejo študentje medicine, ki starše ozaveščajo o koristih cepljenja, jim pomagajo razreševati dileme in zagotavljajo odgovore.
Cepljenje je žrtev lastnega uspeha
Po mnenju pediatra Marka Pokorna iz Infekcijske klinike UKC Ljubljana je razlog za upad precepljenosti strah ljudi pred neželenimi učinki cepljenja, ki je večji od strahu pred boleznimi. "Cepljenje je žrtev lastnega uspeha. Bolezni so izginile in jih ljudje ne prepoznavajo kot resne grožnje, ker nimajo nikakršne izkušnje z njimi," pravi pediater in infektolog.
"Če ošpice izbruhnejo v okolju, kjer je velik delež necepljenih oseb, se bo bolezen intenzivneje širila," opozarja pediater Marko Pokorn.
Dodaja, da je delež otrok v ljubljanski regiji, ki so cepljeni proti ošpicam, zelo različen. Nekateri primarni zdravniki cepijo 78 odstotkov svojih pacientov, nekateri pa tudi do 100 odstotkov. "A le dobre tri četrtine cepljenih otrok je odločno premalo. Čeprav naj bi za zagotavljanje kolektivne imunosti zadostovala 90-odstotna precepljenost, ki jo navajajo uradne publikacije, včasih tudi 95-odstotna precepljenost ni dovolj. Zelo pomembna je hitrost odziva epidemiološke službe, ki mora prepoznati posamezne primere okužbe. Prav tako je odvisno, v katerem okolju ošpice izbruhnejo. Če se pojavijo v okolju, kjer je velik delež necepljenih oseb, se bo bolezen intenzivneje širila," je pojasnil Pokorn.
Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po svetu je večji delež necepljenih otrok v waldorfskih šolah oziroma podobnih šolskih ustanovah. Zato je verjetnost širjenja ošpic tu bistveno večja.
Učinkovitih zdravil proti ošpicam ni
Pokorn, ki sicer ni zagovornik obveznega cepljenja, ampak čim višje precepljenosti, poudarja, da je cepljenje učinkovito in varno ter je najboljši način zmanjšanja obolevnosti za določene bolezni, ki so lahko zelo nevarne in proti katerim nimamo učinkovitih zdravil.
Žnidaršič-Reljičeva na vprašanja staršev, kako bi sama – kot mati – ravnala v tem primeru, absolutno priporoča vsa cepljenja. Njena dva otroka sta tako prejela vsa cepljenja iz rednega programa in dodatna cepljenja.
2