Sobota, 26. 8. 2017, 4.04
6 let, 7 mesecev
Pet neznank, ki lahko preženejo Magno
Okoljevarstveni Davidi proti Goljatu Magni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,93
5
Usoda naložbe Magne Steyr v Hočah je, kot je razumeti iz sporočil avstrijskega podjetja, v rokah stranskih udeležencev v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Če se kdo od njih pritoži na izdano soglasje Agencije za okolje in če se pritožbeni postopek zavleče, bo investitor gradil na alternatvni lokaciji na Madžarskem.
Agencija za okolje (Arso) je pred dvema tednoma izdala okoljevarstveno soglasje Magni Steyr za gradnjo lakirnice v Hočah, a naložba že mesece sproža močno nasprotovanje. Proti so del opozicije, predvsem stranki SDS in Levica, ter nekatere okoljevarstvene organizacije.
Trenutno je vprašanje, ali se bo kdo pritožil na okoljevarstveno soglasje. Kdaj točno poteče rok, ni znano, saj 15-dnevni rok začne teči po tem, ko so odločbe vročene vsem udeležencem v postopku. Ali je vročanje že končano, nam na Arsu včeraj niso odgovorili.
V kateri Magni bi raje delali Slovenci? V Gradcu ali v Hočah?
Je treba Magnine grožnje jemati resno?
Kmet Rado Lobnik se na soglasje Arsa ne bo pritožil. Podobno so se odločili še štirje stranski udeleženci.
Pritožbo lahko vložijo stranski udeleženci v postopku, med katerimi so občina Miklavž na Dravskem polju, kmet Rado Lobnik iz Orehove vasi in deset okoljevarstvenih organizacij. Medtem ko sta občina in Lobnik že dejala, da se ne bosta pritožila, je med okoljevarstvenimi organizacijami več neznank.
Usoda naložbe Magne Steyr v Hočah je, kot je razumeti iz sporočil avstrijskega podjetja, v rokah stranskih udeležencev v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Če se kdo od njih pritoži na izdano soglasje Agencije za okolje in če se pritožbeni postopek zavleče, bo investitor gradil na alternativni lokaciji na Madžarskem, so sporočili iz podjetja.
Pa je premik na Madžarsko resna možnost ali predvsem pritisk za hitrejšo odločitev v Sloveniji? Neuradni vir blizu projekta pravi, da so za madžarsko alternativo izvedeli pred kakšnim mesecem in da trenutno res vse priprave na projekt potekajo tako, da se lahko ta izvede na eni ali na drugi lokaciji.
Omenimo še, da je včeraj pred sedežem nekaterih nevladnih organizacij, ki so udeležene v postopku, potekal shod manjše skupine prebivalcev Hoč in okolice, ki želijo, da Magna pride v Slovenijo. Kot je dejal eden od njih, Štajerska krvavo potrebuje nova delovna mesta.
"Ne bomo plačevali za pitno vodo, ki je nimamo" #video
Med okoljevarstveniki še pet neznank
Preverili smo, kakšna so stališča okoljevarstvenikov, pri katerih še obstaja možnost pritožbe.
E-forum: Pisali bomo v Kanado
Predsednik E-foruma Gorazd Marinček bo odločitev sporočil po sestanku z nekdanjima županoma.
Pritožba, da ali ne? V E-forumu so v sredo za Planet TV dejali, da se bodo najverjetneje pritožili, nato pa so v četrtek sporočili, da bodo počakali na ponedeljkov sestanek z nekdanjima mariborskima županoma Alojzijem Križmanom in Borisom Sovičem, ki predlagata nekakšno srednjo pot v rešitvi problema z Magno (ta predvideva oblikovanje stalnega okoljskega partnerstva in skupni monitoring zastavljenih okoljskih zahtev). O pritožbi naj bi se nato odločili do sredine prihodnjega tedna.
Po nagovoru državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Aleša Cantaruttija, ki je na novinarski konferenci prebral pismo Magne Steyr, se nagibajo k pritožbi, saj menijo, da so vodilni javni interes zamenjali za interes tujega kapitala. Marinček zahteva odstop Cantaruttija. Včeraj so tudi pisali pismo v Kanado, kjer je sedež matičnega podjetja Magne. Zanima jih, ali so poteze graške Magne skladne s politiko družbene odgovornosti korporacije.
Kaj jih moti? Po besedah predsednika društva Gorazda Marinčka je vprašljiva predvsem požarna varnost, ki bi ji morali predvsem po požarih v Kemisu in Ekosistemih nameniti več pozornosti. V soglasju naj bi Arso zahteval le bazene za lovljenje požarne vode. Tudi vplivno območje (dokument naj bi navajal, da so to meje Magninega zemljišča) je po njegovem mnenju premajhno.
O organizaciji: E-forum ima okrog 30 članov, pravi predsednik Gorazd Marinček. Ta je bil nekoč član gibanja TRS, od koder so ga izključili. Danes, kot pravi, nima povezav s politiko.
Društvo je sicer v precej slabem finančnem položaju in ga po besedah Marinčka počasi zapirajo. Prihodki so jim s predlanskih sto tisoč evrov lani padli na zgolj 440 evrov, že več let se borijo z blokadami računov. Po besedah Marinčka so razlog evropski projekti, v katerih so sodelovali. Vsi so bili večinsko financirani iz evropskega proračuna, delno pa iz nacionalnega, a je zakon o uravnoteženju javnih financ zaprl državno sofinanciranje, zato morajo "neevropski" delež pokriti sami. To jih je porinilo v vrtinec dolgov. Zdaj jih počasi poplačujejo, Marinček pravi, da je tudi on osebno porok za del dolgov.
Poleg evropskih projektov so se v preteklosti izpostavljali pri primerih frackinga v Petišovcih in gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (Teš 6) ter zdaj Magne. Na vprašanje, ali se - glede na to, da je bil član gibanja TRS - povezuje s katero od političnih strank, na primer z Levico, Marinček odgovarja, da bolj ne kot ja. Če ga vprašajo za mnenje, ga pove, na njih pa je, ali ga upoštevajo, pravi.
ITR: ali se bodo pritožili?
Odločitev Inštituta za trajnostni razvoj, ki ga vodi Anamaria Slave, še ni znana.
Pritožba, da ali ne? Za zdaj ni znano. Včeraj smo klicali direktorico Anamarijo Slabe, a se ni oglasila, vprašanja smo ji poslali na e-naslov.
Kaj jih moti? Stališča zavoda za zdaj niso znana. Tudi o tem smo vprašali Slabetovo.
O organizaciji: Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) se ukvarja s promocijo ekološkega kmetijstva, med drugim opozarjajo tudi na nevarnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) in herbicid glifosat.
Zavod je imel lani 55 tisoč evrov lastnih virov in zaposluje štiri ljudi. Od države so lani po podatkih Erarja prejeli 88 tisoč evrov, letos pa do konca julija približno pol manj. Največ so prejeli od kmetijskega in zunanjega ministrstva ter zavoda za zaposlovanje (od začetka lanskega leta so jim vsi nakazali po dobrih 30 tisočakov).
AAG: Odločitev prihodnji teden
Alpe Adria Green, ki jo vodi Vojko Bernard, se bo odločala prihodnji teden.
Pritožba, da ali ne? Za zdaj še ni jasno. Odločitev bodo sprejeli prihodnji teden, ko bo zasedal 14-članski odbor, je dejal predsednik društva Vojko Bernard.
Kaj jih moti? Stališča organizacije AAG niso znana.
O organizaciji: Alpe Adria Green (AAG) je registrirana kot ekološko umerjeno društvo, ki ob Sloveniji deluje še v Italiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Namen ustanovitve društva je bilo povezovanje zveze društev na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. Lani so imeli nekaj manj kot šest tisoč evrov prihodkov, od tega 4.800 iz državnega proračuna.
Zavzemajo se za varstvo narave, okolja in zaščito zdravja, ob tem pa nudijo pomoč društvom in civilnim iniciativam na ekološkem področju.
Alpe Adria Green je bila v preteklosti aktivna predvsem pri gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Takrat so opozarjali, da bi gradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov, Italija pa nima rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti.
Pri Umanoteri (na fotografiji predsednica Gaja Brecelj) imajo pomisleke glede izpustov iz prometa ter s tem povezano kakovostjo zraka in javnega zdravja.
Umanotera: Zelo verjetno se bomo pritožili
Pritožba, da ali ne? Zelo verjetno ja. Na naš klic in e-sporočilo niso odgovorili. Predsednica Umanotere je Gaja Brecelj.
Njihova odločitev je vezana na pomisleke glede izpustov iz prometa ter s tem povezano kakovostjo zraka in javnega zdravja, vendar nam na naša vprašanja glede dodatnih razlag danes niso odgovorili.
Kaj jih moti? Imajo pomisleke glede izpustov iz prometa ter s tem povezanim kakovostjo zraka in javnega zdravja.
O organizaciji: Umanotera je slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ki je imela v letu 2016 zaposlenih pet ljudi. Status nevladne organizacije so pridobili v letu 2010. Lani so imeli 162 tisoč evrov prihodkov, od tega so iz proračuna dobili 126 tisoč evrov (največji del je prišlo z naslova ministrstva za javno upravo – 82 tisoč evrov).
Pri Focusu okoljevarstveno soglasje še preučujejo. Na fotografiji je njihova predsednica Živa Kavka Gobbo.
Focus: Preučujemo
Pritožba, da ali ne? V torek so za STA dejali, da še preučujejo. Če bodo imeli kakšne vsebinske pripombe, se bodo pritožili. Na naš klic in e-sporočilo danes niso odgovorili.
Kaj jih moti? Stališča organizacije niso znana.
O društvu: Focus deluje na področjih podnebnih sprememb, energije, mobilnosti, globalne odgovornosti in potrošnje. Lani so imeli šest zaposlenih, eno osebo pa prek javnih del. Ustvarili so 310 tisoč evrov prihodkov, od tega jim je država namenila 78 tisoč evrov, od tega so največji delež dobili od ministrstva za okolje in prostor.
5