Torek, 21. 1. 2025, 15.03
14 ur, 17 minut
Odbor za pravno-etična vprašanja kritičen do predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Menijo, da nihče (tudi zdravstveni delavci in sodelavci) ni dolžan sodelovati v postopkih pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in nikogar ni mogoče diskriminirati, ker v postopkih sodeluje ali ne sodeluje.
Odbor za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice ima ob predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vrsto zadržkov. Kot so zapisali v enem od sklepov, po mnenju odbora pomoč pri končanju življenja ni dolžnost zdravnika.
Odbor za pravno-etična vprašanja se je opredelil do osnutka zakona, ki je bil objavljen na spletni strani Svobode. Ta je sicer zakonski predlog v ponedeljek že vložila tudi v parlamentarno proceduro.
Več dilem in visoko etično tveganje
Odbor meni, da so še vedno na mestu ključni zadržki, ki jih je komisija za medicinsko etiko izrazila že v svojem mnenju maja 2023. Komisija je takrat ob predlogu zakona, ki so ga pripravili v okviru Združenja za dostojno starost Srebrna nit, ocenila, da predlog spremlja visoko etično tveganje, zdravnike pa obremenjuje s storitvijo, ki ji kodeks zdravniške etike izrecno nasprotuje.
Ob tem odbor za pravno-etična vprašanja opozarja na nekatere predvidene rešitve, ki so zanje nesprejemljive. Med drugim se odbor ne strinja s tem, da se pomoč pri prostovoljnem končanju življenja opredeljuje kot medicinski postopek, saj, kot so zapisali, po mnenju odbora pomoč pri samomoru to ni.
V celoti kot neprimeren ocenjujejo člen, ki ureja sodelovanje v postopku in ugovor vesti. "Ugovor vesti se uveljavlja za zdravstveno storitev ali poseg, ki je lege artis (v skladu s pravili poklica, op. a.), potreben in zakonit, pomoč pri samomoru pa ni ne lege artis in verjetno tudi ne potrebna," so zapisali.
Kot izpostavljajo, osnutek zakona ustvarja neutemeljeno razlikovanje med zdravstvenimi (so)delavci, ki morajo sodelovati v postopkih uveljavljanja pravice do prostovoljnega končanja življenja, razen če zaradi svojih prepričanj uveljavljajo ugovor vesti, ter drugimi osebami, ki v njih niso dolžne sodelovati, pri čemer njihova odklonitev ne pomeni uveljavljanja ugovora vesti.
Odbor tudi opozarja, da po osnutku zakona oseba, ki bi lahko zahtevala pomoč pri samomoru zaradi trpljenja, ni dolžna sprejeti nobene druge možnosti lajšanja trpljenja. "Pomoč pri samomoru lahko izbere kot prvo in edino pomoč za svoje trpljenje. Prav tako pojmovno polje hude trajne bolezni in hude trajne okvare v medicini danes ni zamejeno in je zelo odprto," opozarjajo.
Izpostavljajo tudi, da bodo po osnutku zakona pri odločanju o obstoju hude trajne bolezni in hude trajne okvare kot pogoja za priznanje pravice do pomoči pri samomoru odločali organi, v katerih bodo smeli sodelovati le strokovnjaki, ki takšni pomoči ne nasprotujejo. "To je po mnenju odbora za pravno-etična vprašanja enak etični zdrs, kot če bi v teh istih organih odločali samo strokovnjaki, ki pomoči pri samomoru nasprotujejo," so zapisali.
Kot nerazumno so ocenili breme pojasnitve, ki ga nosi lečeči zdravnik, "saj zahteva poznavanje vseh možnosti zdravljenja kjerkoli na svetu za bolezen ali okvaro, za katero je zdravljenje izčrpano in vsakršno lajšanje trpljenja, razen končanja življenja, nesprejemljivo".
