Četrtek, 7. 5. 2026, 15.47
1 dan, 4 ure
Skupni odbor DZ ob obstrukciji odhajajoče koalicije podprl predlog interventnega zakona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,78
Izjave ob robu seje skupnega odbora DZ, na kateri so obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič.
Skupni parlamentarni odbor je ob obstrukciji odhajajoče koalicije prikimal predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Sprejel je vrsto dopolnil, s katerimi so predlagatelji med drugim sledili pripombam zakonodajno-pravne službe. Ta je namreč opozorila na vrsto pomanjkljivosti. Na koncu so člani odbora predlog potrdili z devetimi glasovi za in nobenim proti.
Seja skupnega odbora DZ, na kateri so obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Začetek današnje šesturne seje je bil buren, potem ko so člani skupnega odbora DZ zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o predlogu zakona opravili javno predstavitev.
Svoboda, SD ter Levica in Vesna zapustili sejo: "Demokracijo je zamenjala diktatura"
Potem ko je predsedujoči današnji seji odbora DZ Zvonko Černač (SDS) omejil razpravo poslancem, so poslanci Svobode, SD in Levice Vesne zapustili sejo. "Očitno je demokracijo zamenjala diktatura," je dejala Tamara Kozlovič (Svoboda), Damjan Bezjak Zrim (SD) pa je dodal, da "je bila izvoljenim predstavnikom ljudstva onemogočena ustavna pravica".
Tina Brecelj (Levica in Vesna) je opozorila, da sklicatelj seje skupnega odbora, na kateri bi obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, nanjo ni povabil tistih, ki jih zakon najbolj zadeva. "Poslanci smo tu, da udejanjamo voljo ljudstva in danes te možnosti nismo imeli – in to pri temi, ki načenja temelje socialne države, objektivizira delavca in niža standarde za varnost na delovnih mestih," je navedla. Danes je po njenem mnenju "dan velikega poraza za parlamentarno demokracijo".
Bezjak Zrim je povzel, da so jim poslanci nastajajoče koalicije skrčili razpravo na "le pet minut med celotno razpravo o predlogu zakona". Po njegovih besedah zdaj "živimo v novih časih, kjer se je parlamentarna praksa popolnoma povozila, tudi vse kritike se bodo utišale". Čeprav so vložili številna dopolnila k predlogu zakona, da bi ga izboljšali, so morali poseči po najbolj skrajni metodi, to je obstrukciji, je dodal.
Izjave ob robu seje skupnega odbora DZ, na kateri so obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
Kozlovič: Pobudo so dobesedno povozili
"V poslanskih skupinah Svoboda, SD ter Levica in Vesna smo dali pobudo za javno predstavitev mnenj vseh deležnikov na predlog zakona in tudi to pobudo so dobesedno povozili," je dejala Kozlovič. Pojasnila je, da nasprotujejo takim pristopom, zato so obstruirali sejo. "Da jasno pokažemo, da si takega parlamentarizma v Sloveniji ne želimo, da želimo voditi konstruktivno razpravo," je dodala in izrazila presenečenje, da igri sledijo tudi nove poslanske skupine, Resni.ca in Demokrati, ki so pred volitvami govorili o sodelovanju in socialnem dialogu. Zanima jo tudi, kako se bo na po njenem mnenju "nespoštljivo prakso, ki krši več členov poslovnika in ustave", odzval predsednik DZ.
Boštjančič: Šokiran sem nad tem, da niso prebrali mnenja
Podpredsednik vlade in finančni minister Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle, je povedal, da je vlada danes potrdila mnenje na ta predlog zakona. "Mnenje, ki obsega 51 strani, so napisale strokovne službe na posameznih ministrstvih in ne politiki. Šokiran sem nad tem, da ga niso prebrali, niti niso želeli slišati strokovnih opozoril," je dejal in navedel, da je pretežno negativno mnenje na 31 straneh pripravila tudi zakonodajnopravna služba DZ.
Izjave ob robu seje skupnega odbora DZ, na kateri so obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec.
Sookordinator Levice in minister za delo Luka Mesec, ki opravlja tekoče posle, je ocenil, da je "bodoča koalicija pokazala eklatantno neupoštevanje vseh principov smotrnega upravljanja države in pohodila vsa načela parlamentarizma in parlamentarne razprave". Predlog njihovega zakona bi bil v normalnih okoliščinah usklajevan več mesecev, če ne let, in to s stroko, fiskalnim svetom, resorji v vladi in socialnimi partnerji. "Oni pa so zakon pripravili v 14 dneh, ne da bi kogarkoli vprašali za mnenje ali upoštevali opozorila," je poudaril.
Odbor DZ zavrnil javno predstavitev mnenj o interventnem zakonu
Člani skupnega odbora DZ so zavrnili predlog odhajajoče koalicije, da bi o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok, opravili javno predstavitev. Poslanci iz vrst Svobode, SD ter Levice in Vesne so izpostavljali, da predlog posega v deset zakonov, izključevanje deležnikov se jim zdi škandalozno.
Po besedah poslanca Lenarta Žavbija (Svoboda) so poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne na predsednika skupnega odbora Zvonka Černača naslovili predlog, da se na sejo skupnega odbora dodatno povabi zunanje deležnike, in sicer strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih predlog zakona zadeva. Sami so predlagali okoli 40 povabljenih, kljub temu vabila številni niso dobili, kar se Žavbiju zdi škandalozno.
"To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da kateregakoli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani," je dejal Žavbi.
Ker so se številni seje danes kljub temu udeležili, je Černač dejal, da nima težav s tem, da predstavijo svoje mnenje v časovnem okviru petih minut.
"Ta zakon se nanaša na deset različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji in prav bi bilo, da se na tem odboru sliši glas ljudi, posebej zato, ker imajo predlagatelji polna usta tega, da delajo za ljudi," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.
Tamara Kozlovič (Svoboda) je izpostavila, da je pobudo, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev, podpisalo 40 poslancev. "Ne pet ali šest, ampak 40," je poudarila Kozlovič.
Mahnič: Večina je 46 plus
Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča je povsem vseeno, ali jo podpiše deset ali 40 poslancev.
"Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus," je dejal Mahnič.
Žan Mahnič
Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade. "V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo," je ponazoril.
Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. "Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla," je k podpori predlogu pozval Žavbi.
Robert Janev (Gibanje Svoboda) je ob tem poudaril, da je zakonodajno-pravna služba DZ k predlogu zakona podala mnenje na 32 straneh. "Jaz se ne spomnim, da bi v prejšnjem mandatu kdo na ta način – kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu – raztrgal neki dokument," je poudaril.
"Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu," je dejal Damjan Bezjak Zrim (SD).
Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker naj ne bi v ničemer vplivala na njegovo odločitev, da ta zakon podpira.
Proti javni predstavitvi mnenj je glasovala tudi Katja Kokot (Resni.ca). Poslancem odhajajoče koalicije je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni upoštevala stroke, denimo pri noveli zakona o zaščiti živali. "Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja pa ni odgovorno ravnanje," je dejala.
Aleksander Reberšek (NSi) je bil v imenu predlagateljev kritičen do poslancev z levega političnega pola, saj da je besedo dobil po "uri proceduralnih zapletov, ki so jih želeli izsiliti".
"Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si preprosto želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen kazalnik. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte. Zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, pustite nam, da delamo," je dejal pred predstavitvijo predloga zakona.
Vlada: predlog zakona je po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit
Vlada je na dopisni seji sprejela mnenje o predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Meni, da je predlog zakona po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit.
Čeprav predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
"Ukrepi, predlagani z obravnavanim predlogom, po oceni vlade niso skladni z zastavljenim ciljem in posledično tudi ne bodo učinkoviti, saj gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov."
Znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli milijarde evrov
Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. Še posebej problematično je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijarde evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ. Pomembno je tudi izpostaviti, da so ukrepi usmerjeni le v zniževanje davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, a ne ustvarjajo strukturnih učinkov, ki bi dolgoročno povečali produktivnost in konkurenčnost.
Vlada izpostavlja tudi zaveze Slovenije glede načrta za okrevanje in odpornost, ki se z uveljavitvijo predloga zakona rušijo. Namreč evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost vzpostavlja načelo prepovedi razveljavitve predhodno zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev kot pogoja za nadaljnje financiranje iz mehanizma. Ravno zato je nujno zavedanje, da bi sprejetje predloga zakona, ki bi posegal v že dosežene mejnike in cilje Načrta za okrevanje in odpornost, lahko povzročilo zadržanje ali zmanjšanje izplačil sredstev, ogrozilo izvajanje že potrjenih reform in naložb ter v skrajnem primeru privedlo do prenehanja financiranja, so še navedli pri ministrstvu.
Iz teh razlogov vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po mnenju vlade treba nasloviti premišljeno – to je na podlagi ocen stanja, sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti.
Levica napovedala posvetovalni referendum
Levica je v torek napovedala tudi, da bodo proti zakonu, ki po njihovem prepričanju prinaša politike, škodljive za ljudi, razvoj države in družbo, uporabila vsa razpoložljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum.
Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki bodo svoja stališča pred sejo odbora predstavili tudi v izjavi pred DZ. Delodajalske organizacije medtem ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Predstavniki sindikatov niso prejeli vabila na sejo skupnega odbora DZ
Predstavniki sindikatov so na današnji novinarski konferenci pred sejo skupnega odbora DZ, na kateri poslanci obravnavajo predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, opozorili, da niso prejeli vabila na sejo, kar so označili za "šokantno". Ob tem so bili znova kritični do predloga, ki po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala.
Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na "številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo". Do začetka seje po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva na poziv, kar pomeni, da na odboru ne bodo imeli možnosti govoriti.
"Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno," je povedal Počivavšek in dodal, da je predlog zakona o interventnih ukrepih "zakon za ozek krog posameznikov, ki bodo zaradi tega zakona bogatejši".
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila, da predstavniki sindikatov tako ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga in usklajevanja tega predloga zakona. Dodala je, da je tudi zakonodajno-pravna služba DZ – tako kot sindikati – ugotovila, da "zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka".
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf je poudaril, da je šla "nastajajoča oblast že od samega začetka v kontekst rušenja socialne in solidarne države". Ob tem je opozoril, da se "oblast, ki se boji socialnega dialoga, boji resnice in želi ugrabiti dostojanstvo". Ukrepi, predvideni v predlogu interventnega zakona, bodo po njegovem mnenju koristili le kapitalu.
Do predlaganih rešitev je bil kritičen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki je opozoril, da se predlagatelji bojijo posvetovalnega referenduma. Dodal je, da je socialni dialog, ki je predstavnikom sindikatov zaradi nezmožnosti udeležbe na seji onemogočen, "ne samo vrednota, ampak konstitutivni element gradnje te države".
Sindikalisti so na novinarski konferenci dejali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Proti zakonu tudi svet Zpiza
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na izredni seji, sklicani na pobudo predstavnikov sindikatov, soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje. Te vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Predstavnikov delodajalcev na seji ni bilo.
Poudarili so, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev. Nekatere določbe so tudi ustavno-pravno sporne, menijo.
Predstavniki sindikatov v svetu zavoda se tako ne strinjajo s predvideno kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7.500 evrov. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove, opozarjajo.
Nasprotujejo tudi avtomatičnemu prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in določbi, da bi delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. Menijo, da to vodi v prisilno upokojevanje, zaradi česar bo v pokojninsko blagajno vplačanih več prispevkov. Nasprotujejo pa tudi t. i. dvojnemu statusu, ki bi tistim, ki bi ob soglasju delodajalca nadaljevali delo, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.
Zadovoljni niso niti s predlogom za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom samostojnega podjetnika ali kmeta. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače, ob čemer bi ob upokojitvi ohranili vse pravice. Tako bi prejemali trikrat večjo pokojnino od tistega, kar so v pokojninsko blagajno plačali, ob tem da že zdaj vplačujejo 18 odstotkov manj kot zaposleni, so opozorili.
Generalni direktor Zpiza Marijan Papež v izjavi za medije dejal, da je predlog zakona nestrokoven in da tudi ne gre za nujne ukrepe. Za tako pomembne sistemske spremembe bi pričakovali socialni dialog, je dodal.
Za zagotavljanje t. i. dvojnega statusa bodo morali predlagatelji po besedah generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža le v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov.
Predstavnik sindikatov Aljoša Čeč pa je dejal, da gre za resne posege v sistem, ki lahko nanesejo do 700 milijonov evrov izpada iz pokojninske blagajne letno, kar povečuje odvisnost od proračunskega financiranja in politike. "S tem denarjem bi sicer lahko dvignili pokojnine in prejemke invalidov za več kot osem odstotkov," je dejal. Ker predstavnikom sindikatov ni bilo omogočeno sodelovanje na današnji seji odbora DZ, pa bodo po besedah Čeča "očitno morali poslati svoje sporočilo na druge načine".
Svet zavoda bo tako v skladu s sprejetimi sklepi pripravil analizo posledic predlaganih ukrepov na pokojninsko in invalidsko blagajno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pozivajo, da pripravi analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svoje stališče so posredovali tudi v DZ.
