Četrtek, 23. 7. 2026, 14.08
1 mesec, 2 tedna
DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.
Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o predlogu odloka glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s skoraj 45 tisoč podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.
DZ je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s 44.619 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudo za referendum so sprožili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Ob vložitvi podpisov je Juri v izjavi za medije pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave.
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli.
Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?".
V opozicijskih strankah kritični do novele
V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.
Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.
Poslanci z medsebojnimi očitki pred glasovanjem o odloku za razpis referenduma
Razprava na izredni seji DZ je pred glasovanjem o predlogu odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi v znamenju medsebojnih očitkov. Koalicija in Resni.ca opoziciji in pobudnikom referenduma med drugim očita zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije, opozicija pa koaliciji klevete in zlorabo oblasti.
Poslanec Svobode in nekdanji premier Robert Golob je v razpravi napovedal, da bo referendum prva nezaupnica zdajšnji koaliciji. "Upam, da boste takrat enako suvereno kot danes v svojih nastopih sprejeli voljo ljudi in odgovornost za rezultat. Zaradi tega, ker ljudje avtoritarizma, če kaj, res nočejo," je dejal Golob, ki je povedal, da o rezultatu referenduma ne dvomi.
Meni, da so volivci že z zahtevo po referendumu povedali, da imajo med drugim poln kufer vdiranja v zasebnost in več pooblastil politike. "Edini, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko, je pravna država. In pravna država pomeni tudi pravne varovalke," je povedal. Poleg tega se je Golob obregnil ob višje cene nafte, kar je pripisal "poplačanju političnih botrov".
Poslanec Poglajen: Tisti, ki nasprotujejo temu zakonu, nasprotujejo tudi učinkovitemu preganjanju korupcije
Poslanec SDS Andrej Poglajen je dejal, da bo to referendum o korupciji. Opozicija se po Poglajnovem mnenju boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu. Kot je dejal, "tisti, ki nasprotujejo temu zakonu, nasprotujejo tudi učinkovitemu preganjanju korupcije".
Poslanki Svobode in predsednici preiskovalne komisije DZ o sumih nezakonitega financiranja strank Tamara Vonti je Poglajen očital, da je brskala po računih vseh tistih, "ki so ji šli na živce", pri tem pa posegla v človekove pravice.
Vonta je odvrnila, da takšnih očitkov ne more jemati resno, jo pa veseli, da delo komisije, ki je končala svoje delo, Poglajna tako jezi. Je pa poslanka Levice Nataša Sukič dejala, da je ogorčena nad Poglajnovimi besedami, označila jih je za klevete.
V bran Vonti se je postavila tudi kolegica iz Svobode Lena Grgurevič, ki je dejala, da je komisija razkrivala korupcijo SDS in NSi, ki sta z madžarskim in javnim denarjem financirali svoja trobila, ki niso mediji.
Aleksander Reberšek iz NSi je opoziciji očital, da želijo s pobudo za referendum med drugim preprečiti preiskovanje vlade Roberta Goloba in GEN-I. Kot je dejal, je besedni izraz politična policija "samo in zgolj en lep besedni piar, ki ga uporabljajo za strašenje državljanov". Zatrdil je, da Golob ustvarja politično policijo "z depolitiziranjem policije po vzoru Udbe".
Poglajen iz SDS je opoziciji očital, da komisije ne sprejemajo končnih poročil, ker poslovnik omogoča postopkovno oviranje. Napovedal je, da bodo jeseni predlagal predlog spremembe poslovnika. Poudaril je, da novela govori samo o javnih funkcionarjih, ne pa tudi o navadnih državljanih.
Tudi poslanec Resni.ce Nedeljko Todorović je pobudnikom in opoziciji očital zavajanje, češ da nikjer v zakonu ne piše, da gre za politično policijo.
