Ponedeljek, 3. 8. 2026, 15.15
1 mesec, 1 teden
Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu.
Državni zbor je konec maja, potem ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47 tisoč volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.
Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te vsebine po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.
"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo ustavno sodišče.
Referendum je torej dopusten
Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.
Če bo zbranih najmanj 40 tisoč podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo DZ moral razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.
Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
Štrukelj zadovoljen, poziva k podpisom za referendum
Prvopodpisani pod pobudo za razpis referenduma, sindikalist Branimir Štrukelj je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum. Ljudi poziva, da s podpisi omogočijo razpis referenduma. "V imenu vseh, ki smo zbirali podpise (za pobudo za razpis referenduma, op. STA), izražam zadovoljstvo," je danes v prvem odzivu za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Odločbe ustavnega sodišča sicer še niso v celoti proučili, predpostavlja pa, da je ustavno sodišče "prisluhnilo našim argumentom, v prvi vrsti, da imajo ljudje v tej državi pravico odločati, ali si želijo spremembe, ki jih ta zakon predvideva, kot so posegi v socialno državo, v njen ključen element solidarnosti, ki ga vsebujeta oba pomembna sistema, tako pokojninski kot zdravstveni, in da je šlo za zlorabo, ko so s tem posegom, ki zadeva vse v državi, priključili določbe, ki opredeljujejo davke, z namenom, da bi preprečili referendum".
"S tem je bil naš ključni namen dosežen," je povedal Štrukelj.
Zbiranje potrebnih vsaj 40 tisoč podpisov za razpis referenduma se bo predvidoma začelo 1. septembra. "Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma in s tem omogočijo ljudem, da se odločijo, v katero smer bomo šli v tej državi.
"Trdno smo prepričani, da zakon kaže v napačno smer. Želeli bi ohraniti socialno državo kot nekaj, kar je Slovenijo po kakovosti življenja uvrstilo izjemno visoko na Ginijevi lestvici kakovosti življenja," je sklenil Štrukelj.
