Sladka slovenska transverzala
Torek, 26. 8. 2025, 9.25
1 ura, 58 minut
Sladka slovenska transverzala, drugi dan
Od Kop do vulkanskega grebena – 52 kilometrov, srečanja, kriza in zmagovalni trak #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Drugi dan je prinesel vse, kar si lahko predstavljate na dolgi preizkušnji: nepričakovano srečanje, dolg spust v mesto, maratonski vzpon na enega najbolj priljubljenih koroških vrhov, "navigacijski" zdrs tik pred ciljem in – za piko na i – prihod skozi napihljiv zmagovalni lok. Statistika dneva: ~52 km, 11 h aktivnosti, +2.400 m/–2.400 m. Noge pečejo, glava je utrujena, a zgodba je lepa.
Zajtrk prvakov.
Jutro, ki je obetalo: "Verjamem, da ti bo uspelo"
Zbudil sem se na Kopah. Na svoje presenečenje sem na jutranjem sprehodu pred domom srečal Tino Maze. Izmenjala sva si nekaj besed o podvigu; zaželela mi je srečo in dodala, da verjame, da mi bo uspelo. Nežen, a močan začetek dneva, ki je bil na papirju dolg – v resnici pa še daljši.
Žiga Papež v družbi s Tino Maze
Prvi del je bil skoraj celoten spust proti Slovenj Gradcu, kjer me je pri trgovini pričakala mini navijaška postaja: fant s T1D – "sladkorček" – s sestrico in babico. Nekaj minut pogovora, stisk roke, nekaj fotografij – dovolj, da se hrbet zravna in tempo spet steče.
Uršlja gora: cerkev pod vrhom in razgledi, ki ostanejo
Iz doline je sledil vzpon na Uršljo goro (1.699 m), ki ji domačini radi rečejo tudi Plešivec.
-
Na pobočju stoji cerkev sv. Uršule, ki je znana kot najvišje ležeča cerkev v Sloveniji – posebno mesto, še posebej v tišini, ko veter le malo zapiha.
-
Z vrha se odpre pogled na Peco, Olševo, Raduho in proti Smrekovškemu pogorju, ki je zanimivo, ker je edino izrazito vulkanskega nastanka pri nas.
Vzpon je bil dolg in "pošten"; ko so se stegna oglasila, je bila cerkev prav lepa motivacija, da stisnem še zadnje serpentine.
Navigacijska lekcija tik pred ciljem
Po Uršlji sem zagrizel proti Andrejevemu domu na Slemenu. Tam me je čakala ekipa Brooks – pokrovitelj današnje etape – in me pospremila v zaključno uro poti. A tik pred ciljem je prišla lekcija številka dve: na križišču sem zgrešil pravo pot in si prilepil še okoli 2 km dodatka. "Malo" več, kot je načrt rekel – in ravno toliko, da so se noge oglasile še bolj glasno.
Konec dneva pa je bil – navdihujoč. Dva fanta iz Brooks sta mi pripravila mini slavnostni prihod: napihljiv lok in trak, ki sem ga pretekel in "pretrgal" kot zmagovalec. Lepo. Iskrena hvala!
Dom na Smrekovcu: vulkanski greben in topel sprejem
Zadnje kilometre do Doma na Smrekovcu sem odtekel/odkorakal v ritmu "korak–dih". Upravnik doma me je sprejel kot starega znanca, tople jedi pa so naredile svoje. Če kje računaš na dober spanec, je to tukaj – Smrekovec je del vulkanskega grebena in menda se tudi regeneracija tu včasih "vžge" hitreje. Naj bo res!
Pot je pustila posledice.
Kaj je danes pustilo sled
-
Skoraj 52 km namesto načrtovanih ~44 km.
-
11 ur gibanja.
-
+2.400 m/–2.400 m – resen hribovski maraton.
-
Drobna opozorila telesa: sklepi in mišice so utrujeni, glava manj sveža kot včeraj.
-
Srce polno zaradi ljudi: Tina, družina v Slovenj Gradcu, Brooks na Slemenu, prijazen oskrbnik na cilju.
Jutri ob 6.30: novo jutro, nov tempo
Jutri štartam ob 6.30. Prvi del etape bo šla z mano Janja, gorska tekačica in poznavalka terena. Prepričan sem, da bo zaradi njenih nasvetov lažje in hitreje, predvsem pa bolj varno. Potem pa dalje – tretja etapa je že na obzorju in … iskreno? Vzbuja spoštovanje.
Za konec
Drugi dan je bil naporen in dolg, a poln trenutkov, ki jih ne pozabiš. Hvala vsem, ki me spremljate, navijate in se oglasite ob poti – to je gorivo, ki ga ne more nadomestiti noben gel.
Vsako jutro objavim vlog in zapis dneva – spremljajte Sladek lajf in posebno rubriko na Siol.net.
Če želite podpreti športno-izobraževalni tabor za otroke s T1D, najdete povezave na mojih kanalih.
Korak za korakom. Dan 2 – odkljukan.
