Obtožbe o nezakonitostih na račun policije, ta molči že šest mesecev

Karlovšek trdi naslednje: 

1. Pravi, da je po navodilih policije deloval kot agent provocateur in tako izzival kriminalno dejavnost

Foto: Matej Leskovšek Pravnik Boris Karlovšek je bil v obdobju od januarja do maja 2012 tajni sodelavec policije, kar priznava tudi policija. Karlovšek je v tem času policiji pomagal ujeti storilca, ki je v velenjskem Gorenju poskušal izvesti večmilijonsko finančno goljufijo. Toda brez njegove pomoči ta človek sploh ne bi imel realnih možnosti izvesti goljufijo, saj ni imel ne primernega podjetja ne drugih pogojev za tak manever, trdi Karlovšek.

2. Pravi, da je brez odredbe ali zaposlitve v policiji po navodilih policije poizvedoval za Zidarjem in napisal ovadbo za Tovšakovo

Karlovšek z izpiski dopisovanja po elektronski pošti tudi dokazuje, da je po navodilih kriminalista konec leta 2012 napisal kazensko ovadbo, na podlagi katere so pozneje preiskovali, priprli in tudi obsodili gradbeno baronico Hildo Tovšak (primer varilcev pri gradnji Teš 6). Pa tudi, da je za policijo leta 2011 poizvedoval, prek koga namerava Ivan Zidar v Slovenijo izvesti sumljivo nakazilo dveh milijonov evrov za svoj takrat že pešajoči SCT. Ta denar bi potem razdelil določenim ljudem v Sloveniji, zatrjuje Karlovšek. Pozneje so ga od te akcije umaknili, pravi.

Generalni direktor policije Marjan Fank: Boris Karlovšek je bil informator, ne sodelavec policije. Foto: Klemen Korenjak Zakaj je Karlovškovo delovanje v primerih Tovšakove in Zidarja sporno? V nobenem od primerov ni imel statusa tajnega policijskega sodelavca ali zaposlenega v policiji. Generalni direktor policije Marjan Fank trdi, da je bil Karlovšek zgolj informator, torej tisti, ki naznani kaznivo dejanje, ne pa njihov stalni sodelavec. Pisna komunikacija po mailih, ki jo je imel Karlovšek s kriminalistom, pa kaže, da sta bila Karlovšek in kriminalist v dlje časa trajajočih stikih.

3. Vprašanja, ki smo jih poslali na policijo:

Policija od objave pogovora s Karlovškom maja letos do danes ni komentirala njegovih navedb o nezakonitostih, zato smo ji poslali vprašanja v zvezi s tem. Med drugim smo vprašali:

• kako policija komentira navedbe, da je Karlovšek v primeru Gorenja po njenih navodilih deloval v smeri izzivanja kaznivih dejanj, kar je z zakonom prepovedano?
• kako policija komentira navedbe, da je Karlovšek v primerih Tovšak in Zidar po navodilih kriminalista opravljal določene poizvedbe oziroma napisal ovadbo, čeprav v letih 2011 in 2013 po trditvah policije ni imel statusa sodelavca?
• ali ima policija pregled nad zakonitostjo delovanja svojih tajnih sodelavcev in če, kako izvaja takšen nadzor? 
• kako policija komentira Karlovškove trditve, da je leta 2010 podpisal listino o tajnem sodelovanju s policijo v enem samem izvodu, te listine pa potem ni več nikoli videl (pojasnilo: Karlovšek namreč trdi, da ga je policija pozneje v nekaterih sodnih postopkih izigrala, saj je trdila, da takšen papir ne obstaja, zaradi česar je sam na sodišču potegnil krajšo)?

Vprašali smo tudi, ali je policija trditve o omenjenih nepravilnostih preiskovala in kakšen je morebiten epilog tega.

Foto: Facebook Karlovškov primer je sicer podoben primeru hekerja Dejana Orniga. Podobno kot Karlovšek je tudi Ornig za svoje sodelovanje s policijo dobil denarno nagrado, tudi on je prepričan, da so za njegovo delovanje vedeli v vrhu policije, in tudi on omenja papir v enem izvodu, ki ga je podpisal in ga potem ni nikoli več videl.

4. Karlovšek omenja tudi nepravilnosti v primeru podjetja Dekotan 

Karlovšek pa policiji zdaj dokazuje nepravilnosti tudi s papirji iz sodnega primera Dekotan, kjer je bil zaradi pomoči pri utaji davkov obsojen na tri leta in štiri mesece zapora. Ob njem sta bila obsojena tudi zakonca Dejan in Tanja Kovačič, lastnika podjetja Dekotan. Karlovšek pravi, da so bili v tem podjetju dejavni tajni sodelavci policije, ki so v sodelovanju s Kovačičevima prek izdajanja lažnih faktur več let prihajali do denarja in si jemali provizijo.

Računa, izstavljena družbi Dekotan, s katerima Karlovšek dokazuje nepravilnosti na strani policije.

Trdi, da je šlo za fiktivne storitve, ki nikoli niso bile opravljene, specifikaciji računov pa sta povsem enaki.

"V obeh podjetjih je bil udeležen nek sodelavec policije, v enem kot lastnik in direktor podjetja Manta film, v drugem pa kot prokurist podjetja C Format. V zadevi Dekotan sem bil obsojen zaradi omenjenih računov, čeprav v podjetju Manta film nisem imel nobene funkcije. Kako je mogoče, da podjetje v razmaku nekaj dni prejme dva popolnoma enako specificirana računa dveh različnih podjetij? Razlaga je lahko samo ena: pri sestavljanju računov je sodelovala ista oseba, v tem primeru sodelavec policije, ki je v dogovoru z lastnikoma izdajal račune za fiktivne storitve. Tega v postopku niso upoštevali, obsodili so pa mene."

Z opisom primera Dekotan se je Karlovšek že dvakrat obrnil na predsednika Pahorja, premiera Cerarja, notranjo ministrico Vesno Györköš Žnidar, pravosodnega ministra Klemenčiča in druge. Odziva doslej ni bilo. Karlovšek sprašuje: "Ali policija lahko ponareja dokaze in jih uveljavlja v kazenskem postopku, kot se je zgodilo v primeru Dekotan?"

Policiji smo vprašanja poslali v petek, odgovore bomo objavili po prejemu.