Janez Janša
Torek, 2. 7. 2024, 11.27
5 mesecev, 3 tedne
Obravnava Janševe pritožbe na sodbo v zadevi Veselinovič preložena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Narok je bil preklican zaradi zahteve obrambe za izločitev predsednika senata.
Ne celjskem višjem sodišču bi danes morali izpeljati pritožbeno sejo zoper novembra lani izrečeno obsodilno sodbo prvaku SDS Janezu Janši, ki ga je okrožno sodišče zaradi obrekovanja nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča kaznovalo z denarno kaznijo.
Janšev zagovornik Franci Matoz je že pred za danes razpisano sejo vložil zahtevo za izločitev sodnice porotnice Barbare Žumer Kunc. Zadnja je predsedovala senatu, ki je Janšo pred leti zaradi obrekovanja novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek obsodil na pogojno zaporno kazen, obramba pa meni, da zaradi tega ne more nepristransko odločati v zadevi Veselinovič.
Ker je predsednik senata višjih sodnikov Branko Aubreht v vlogi predsednika Višjega sodišča v Celju zahtevo Matoza še pred današnjo izvedbo naroka zavrnil kot neutemeljeno, je Matoz tokrat zahteval, da se iz senata izloči on. Sodni senat je zato sejo preložil za nedoločen čas, odločitev o morebitni izločitvi pa je prepustil vrhovnemu sodišču.
Kot je ob današnji odsotnosti Janše zahtevo za izločitev pojasnil Matoz, naj bi bilo iz sklepa višjega sodišča o zahtevi za izločitev sodnice Žumer Kunc razvidno, da je Aubreht nekritično presojal navedena dejstva obrambe in v celoti sledil izjavi sodnice.
Z zahtevo obrambe pa se ni strinjal odvetnik oškodovanca Gorazd Fišer, saj da je imela obramba dovolj časa za vložitev zahteve za izločitev še pred izvedbo današnjega naroka, ker je bila sestava senata znana že pred več kot mesecem dni. Dejstvo, da je predsednik senata hkrati tudi predsednik višjega sodišča, po njegovem mnenju ne more biti razlog za izločitev, saj funkciji nista nezdružljivi.
Obsojen obrekovanja
Sodni senat celjskega sodišča pod vodstvom Leonide Jager je prvaka SDS novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja, ki mu ga je v zasebni tožbi zaradi zapisa v tvitu maja 2021 očital nekdanji direktor STA Veselinovič. Sodišče sicer ni ugodilo zahtevi tožnika po pogojni zaporni kazni, je pa Janšo obsodilo na osem tisoč evrov denarne kazni.
Očitki Veselinoviča v zasebni tožbi se nanašajo na Janšev tvit, v katerem je takratni premier zapisal: "Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike."
Tvit se nanaša na dogajanje leta 2009, ko je Veselinovič tedanjemu odgovornemu uredniku Borutu Mešku vročil izredno odpoved zaposlitve, ta pa je pozneje umrl zaradi bolezni. Nekdanji direktor STA je sicer zatrdil, da o Meškovi hudi bolezni v času njegovega delovnega razmerja in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vedel ničesar.
Kot je v obrazložitvi sodbe med drugim dejala sodnica Jager, je funkcija predsednika vlade ena najvišjih v državi, zato mora ta pazljivo izbirati svoje besede, ki so odmevne in jim ljudje verjamejo. Njegov zapis, da je Veselinovič sodeloval pri umoru novinarja, ni bil resničen, senat pa je bil prepričan, da je Janša kaznivo dejanje storil naklepno in da se je zavedal posledic.
