Obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

Poročilo She Figures za leto 2021, ki ga je izdala Evropska komisija, kaže, da število študentk in diplomantk na dodiplomski, magistrski ter doktorski stopnji na ravni Evropske unije v zadnjih letih vztrajno raste. Evropska unija je pri doktorantkah in doktorantih skoraj dosegla enakost med spoloma, kljub temu pa je raziskovalk v raziskovalni dejavnosti le približno ena tretjina, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Moje sporočilo ob medn. dnevu žensk in deklet v znanosti. ➡️ Spodbujajmo ženske, da vstopajo v poklicno usposabljanje in študij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Izjemno prispevajo v korist družbe in človeštva. #WomenInScience #February11 #GenderEquality #SDG5 pic.twitter.com/YDJSZzPGDr

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) February 11, 2023

Novice Papič: Na visokošolskem ministrstvu bomo reševali "luknjo", ki smo jo imeli do zdaj

Na akademski ravni so ženske še vedno premalo zastopane

Tudi na najvišji akademski ravni so po navedbah ministrstva ženske še vedno premalo zastopane, saj imajo le približno četrtino rednih profesorskih mest. Prav tako je manj verjetno, da bodo ženske zaposlene kot znanstvenice in inženirke in so premalo zastopane med samozaposlenimi strokovnjaki v znanosti in inženirstvu ter poklicih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo sicer konec leta 2020 med prebivalkami in prebivalci Slovenije, starimi do vključno 69 let, 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk z doktoratom. Med tistimi, ki so naziv doktorica oziroma doktor znanosti pridobili v letih 2019 in 2020, je bilo 56 odstotkov žensk.

Spolna struktura po področjih znanosti pa kaže, da je delež doktorantk še vedno najmanjši pri tehniških in tehnoloških vedah ter najvišji na področju humanističnih ved. "Začne se že pri izbiri študija, kjer še vedno premnogi tehnične in naravoslovne študijske programe povezujejo s fanti. Dokler ne bomo presegli takšnega razmišljanja, bo Slovenija vsako leto izgubila velik potencial v dekletih, ki se ne odločijo za študij na tehničnih in naravoslovnih fakultetah samo zaradi stereotipov, da te niso zanje," je pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Trendi Znanstveniki pravijo, da je ta zvezdnik najlepši moški na svetu

Število raziskovalk v zadnjih letih ostaja približno polovico nižje od števila raziskovalcev

Delež žensk, ki se kasneje zaposlijo v raziskovalni sferi, je v Sloveniji tako kot v Evropski uniji nižji, sploh pa ostaja nizek odstotek žensk na vodilnih položajih. Po podatkih Sursa število raziskovalk v zadnjih letih ostaja približno polovico nižje od števila raziskovalcev.

Povečanje udeležbe žensk na vseh ravneh na področju raziskav in inovacij je po navedbah ministrstva strateškega pomena, zato si prizadevajo ustvariti raziskovalno okolje, ki dosledno upošteva načela enakih možnosti spolov v znanosti. Tudi Evropska komisija je s programom Obzorje Evropa uvedla pogoj, da morajo imeti vsi javni organi, raziskovalne organizacije in visokošolske institucije, ki želijo sodelovati na razpisih programa, vzpostavljen načrt za enakost spolov.

Ženske in dekleta se soočajo s strukturnimi težavami

Kot je v pogovoru za STA pred mednarodnim dnevom ugotavljala Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, se v splošnem ženske in dekleta na znanstvenem področju pogosto soočajo s strukturnimi težavami, kot so prekarizacija, pomanjkanje sredstev za financiranje projektov, pomanjkljivi delovni pogoji, poleg tega pa so postavljene pred izzive, ki so specifični prav zanje. V družbi je namreč še vedno prisotna nezavedna pristranskost, ki je posledica družbenih stereotipov.

Za reševanje problema neenakosti med spoloma so po mnenju znanstvenic v prvi vrsti potrebne družbene spremembe. Izboljšave so mogoče že s tem, da kot družba zavestno presežemo tipične stereotipe, ki nas prepričujejo v to, da so za vodilna mesta bolj primerni moški. Ženske pa se morajo opogumiti in v večji meri kandidirati za višje položaje, je povedala astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.

Za večjo prisotnost žensk v znanosti pa je treba po mnenju mlade znanstvenice, fizičarke in strojne inženirka Katje Klinar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani že mladim dekletom znanost najprej dobro predstaviti, jih zanjo navdušiti, nato pa jih z ustreznim plačilom in z omogočanjem strokovne in osebnostne rasti tudi zadržati.

V prostorih rektorata UL bodo odprli sobo Ane Mayer Kansky

Na Univerzi v Ljubljani so ob mednarodnem dnevu spomnili na pomembno vlogo Ane Mayer Kansky, ki je bila peta Slovenka in 72. ženska na svetu, ki je prejela doktorski naziv. Bila je tudi izjemno podjetna, z možem sta postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslaviji, so zapisali.

V prostorih rektorata Univerze v Ljubljani bodo kmalu odprli prenovljeno sejno sobo s poimenovanjem po tej pionirki znanosti v slovenskem prostoru, prvič bodo podelili nagrado z njenim imenom za najboljši doktorat, v izdelavi pa je tudi njen doprsni kip, ki bo stal v parku pred rektoratom. Univerza bo pristopila tudi k podpisu manifesta za spolno vključujoče izobraževanje na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike in umetnosti pri Evropski komisiji.

Mednarodni dan bodo v ponedeljek s predavanjema slovenskih znanstvenic obeležili tudi na Kemijskem inštitutu. Astrofizičarka Andreja Gomboc bo ob 13. uri izvedla predavanje z naslovom Vedno spreminjajoče se nočno nebo, ob 14. uri pa bo sledilo predavanje raziskovalke Mojce Benčina z naslovom Zvok sintetične biologije in imunski odziv.

Novice Nemški znanstvenik: Tla v Turčiji so se premaknila za tri metre #foto