Sreda, 15. 6. 2022, 13.58
2 leti, 6 mesecev
Novinarski sindikalisti na RTV nočejo oddaje Panorama
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
57
Med ustvarjalkami Panorame so tudi Ines Kočar, Liza Praprotnik in Karin Sabadin.
"Generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough s svojimi pomočniki in z zgrešeno programsko politiko nadaljuje razgradnjo javnega medija in krni ugled javne radiotelevizije v javnosti, vodstvo RTV še povečuje negotovost z novimi predlogi krčenja Informativnega programa in s krepitvijo oddaje Panorama, ki po nobenih kriterijih ne ustreza programskim in profesionalnim standardom javnega RTV," so v sporočilu za medije zapisali v Sindikatu novinarjev Slovenije in Koordinaciji novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Stavko v programih RTV bodo nadaljevali.
Potem ko je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough jeseni sprejel škodljiv programsko-produkcijski načrt, s katerim je Informativni program TV Slovenija osiromašil in degradiral, programskemu svetu zdaj predlaga še krnitev in ukinitev nekaterih dopisništev v tujini, sporočata Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS)
"V stavkovnem odboru smo bili nad novico šokirani, saj predlagano zapiranje dopisništev v Moskvi, Berlinu, Bruslju ter Rimu in Vatikanu pomeni dokončen izbris informativnega programa, nadaljnje krnjenje zunanjepolitičnih vsebin na javni RTV in uničevanje poslanstva javnega medija," so zapisali.
S stavko bodo nadaljevali 20. junija
"Zato se je stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV odločil, da stavko v programih RTV nadaljujejo, in sicer 20. junija od 14. do 23. ure, istega dne pa bo o nadaljnjih programskih in kadrovskih zadevah razpravljal tudi programski svet RTV," so napovedali.
Napovedujejo tudi, da bodo ob 19. uri organizirali javni shod pred državnim zborom na Trgu republike in zahtevali nujnost ukrepanja pri ohranitvi javnega servisa tudi od zakonodajalcev.
"Stavko smo vodstvu RTV napovedali 23. maja, po več kot 14-dnevnih pogajanjih o novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji ter stabilni kadrovski politiki ni bil dosežen noben napredek, generalni direktor do zdaj tudi ni predlagal nobenih sprejemljivih rešitev stavkovnih zahtev," trdijo.
Od novega leta je uredništvo zapustilo več kot 30 novinarjev in novinark
Razmere v uredništvu Informativnega programa TV Slovenija so iz dneva v dan slabše, komunikacija je kaotična, so še zapisali in dodali, da je od novega leta zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev in novinark.
Vodstvo še povečuje negotovost z novimi predlogi krčenja Informativnega programa TV Slovenija in s krepitvijo oddaje Panorama, ki po nobenih merilih ne ustreza programskim in profesionalnim standardom javnega RTV. "Zaposleni želimo s stavko izboriti pogoje, v katerih bosta delo in prispevek zaposlenih spoštovana in ustrezno plačana, s čimer branimo temelje javnega medijskega servisa," menijo.
To bi bilo po njihovo mogoče doseči z zagotavljanjem avtonomije, ustrezne kadrovske politike, spoštovanjem delavskih pravic in vključujočim delovnim okoljem ter z depolitizacijo in strokovnostjo organov javne radiotelevizije.
Obenem širšo javnost pozivajo, da jih pri tem podpre in s tem podpre tudi svobodo medijev in pravico do obveščenosti.
Društvo novinarjev kritično do predloga za krčenje dopisniške mreže RTVS v tujini
V društvu novinarjev so kritični do predloga generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, da bi krčili dopisniško mrežo v tujini. Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu in Moskvi ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju kaže na nerazumevanje pomena RTV Slovenija kot javnega medija, ki obvešča tudi o dogodkih v tujini, menijo.
Morebitno ukinjanje mednarodnih dopisništev je po besedah Društva novinarjev Slovenije v nasprotju z zakonom o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), po katerem javni medij omogoča zagotavljanje verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj, s katerimi celovito obvešča o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah EU, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov.
"Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal s pandemijo covida-19, in še bolj zadnje mesece, ko smo priča vojni v Ukrajini, pokazalo, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji," so poudarili. Javnost si zato po njihovih navedbah zasluži, da je dobro obveščena o dogajanju v tujini in da dobi poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja.
Strinjajo se, da je svet postal globalna vas in da so informacije postale lažje dostopne. Vendar se hkrati s tem širi tudi mreža virov dezinformacij, so posvarili. Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih po njihovem pojasnilu ni enako kot imeti v državi dopisnika, ki si zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko hitro na mestu dogajanja, ki lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani ter lažje začuti utrip države.
Utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov je po mnenju društva kratkovidno, saj ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost, zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost. Padec gledanosti in poslušanosti zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihodkovno stran zavoda, ki bo nižje stroške dela bržkone kmalu beležil tudi na račun številnih odhodov novinarjev zaradi okoliščin, v katerih delajo in zaradi katerih tudi stavkajo, so zapisali.
Pri tem so spomnili, da so številni zasebni mediji v Sloveniji v preteklosti že krčili dopisniške mreže. Glede na to je toliko bolj pomembno, da tu svojo vlogo odigra javna radiotelevizija. "Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev, s katero ti opozarjajo tudi na odločitve vodstva, ki spodkopavajo profesionalno integriteto novinarjev in kakovost programa," so poudarili.
57