Novinarji opozarjajo na neustrezno rešitev pregona sovražnega govora

S prenovo zakona o medijih na ministrstvu za kulturo odgovarjajo na razmere majhnega slovenskega medijskega trga, ki ga zaznamujeta predvsem intenzivna koncentracija lastništva in naraščajoča vpetost v digitalno ekonomijo. Na ministrstvu so ob začetku javne razprave presodili, da bo novela v parlamentarni obravnavi še letos. Med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje so uvrstili tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih.

Novice "Profesionalno integriteto novinarjev poskušajo spodkopati tudi po zasebni plati" #video

Največ pripomb na predlog pregona sovražnega govora v medijih

Ko gre za pripombe deležnikov, na ministrstvu pojasnjujejo, da si bodo za pregled pripomb vzeli čas: "Glede na vrsto in obseg pripomb bomo lažje ocenili časovnico sprejemanja osnutka novele zakona." Pripombe se pogosto nanašajo na predlog pregona sovražnega govora v medijih. Organizacije prepoznavajo sovražni govor kot pomembno temo, vendar pa Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarjata na možnosti posega v svobodo govora ter zlorab.

Novinarske organizacije v povezavi z osnutkom novele zakona o medijih izpostavljajo tudi pomanjkanje proračunskih sredstev za polno izvajanje predlaganih sprememb in odsotnost poklicne kolektivne pogodbe. Foto: STA ,

V ZNP opozarjajo, da je svoboda izražanja ustavna kategorija, ki ne more biti prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, pač pa lahko o njej odločajo le organi pregona in sodišča. V DNS pa izpostavljajo neenakopraven položaj medijev v primerjavi z nereguliranimi ponudniki vsebin, kot so blogi in družbeni mediji.

Novinarske organizacije se ne strinjajo s tem, da bi sodelovale v prepoznavanju sovražnega govora. "Novinarska združenja nismo usposobljena, da bi lahko presojala, kaj je sovražni govor, pa tudi sicer to ni naša naloga," so poudarili v ZNP. V DNS medtem opozarjajo, da internet ni razumljen kot javni prostor, zato ni izreka prekrškov za kršenje javnega reda in miru na internetu.

Sredstva, ki bi krila izvajanje zakona, niso predvidena

Ob tem v DNS opozarjajo, da v predlogu proračuna ni povečanja sredstev, ki bi krila izvajanje zakona. Sprašujejo se, na kakšen način se bo prihodnje leto sploh uresničevala novela ter ali koalicija in vlada sploh mislita resno s predlaganimi spremembami medijske zakonodaje.

Izpostavili so tudi neurejeno področje instituta popravka. "Napovedana minorna sprememba ne odpravlja pritiskov, ki jih ravno s pomočjo tega instituta nad mediji izvajajo vplivni politično-ekonomski krogi," so pojasnili. Problematizirajo tudi obstoj političnih medijev in predlagajo, da politične stranke ne bi mogle izdajati medijev.

Prav tako predlagajo, da medijev ne bi mogle izdajati samoupravne lokalne skupnosti. Ugotavljajo še, da želi ministrstvo v zakonu črtati nezdružljivost opravljanja oglaševalske ali telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti.

Novice DNS: Novinarji in mediji v Sloveniji ne moremo biti tarča oblastnih podrejanj

V sindikatu opozarjajo na odsotnost poklicne kolektivne pogodbe

Deležniki so izpostavili tudi delovnopravni status novinarjev. V Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) opozarjajo na negotov položaj zaposlenih in samozaposlenih novinarjev, odkar je po odločitvi sodišča prenehala veljati nacionalna kolektivna pogodba za poklicne novinarje. "S kolektivnimi pogodbami so trenutno urejena razmerja samo v večjih medijskih družbah, ki pokrivajo le približno polovico zaposlenih novinarjev," so opozorili v sindikatu. Po mnenju SNS bi morali pri dodeljevanju državnega sofinanciranja upoštevati tudi, ali so razmerja med novinarji in izdajatelji urejena s kolektivno pogodbo.

Odsotnost kolektivne pogodbe tudi v DNS ocenjujejo kot velik problem. "Standardi se vztrajno nižajo, prav tako delodajalci ne želijo sprejeti minimalnih standardov za pogodbeno vezane oziroma samozaposlene novinarje," so dodali. Status samostojnega novinarja po njihovih navedbah izgublja smisel, saj ne prinaša nobenih ugodnosti, omogoča pa le opravljanje novinarskega poklica. Vendar je po mnenju društva ravno ekskluzivnost opravljanja dejavnosti bistvena za izogibanje navzkrižju interesov.