Četrtek, 25. 5. 2023, 9.44
1 leto, 7 mesecev
Nov pokol: volkovi in šakali pokončali 11 ovc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,61
Rejci pričakujejo ukrepanje države, a že ob podobnem napadu na Bledu so s strokovne službe ministrstva za naravne vire sporočili, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati.
V Posočju so se v manj kot desetih dneh zgodili štirje napadi zveri na drobnico, trije na planini Starijski vrh nad Kobaridom in eden v neposredni bližini vasi Sedlo v Breginjskem kotu. Za tri je odgovoren volk, za enega najverjetneje šakal, skupno so našli 11 ubitih ovc in eno jagnje. Rejci opozarjajo, da zaradi pokolov izgubijo tretjino čred. V zvezi z dogajanjem glede položaja velikih zveri v Sloveniji smo se za pojasnila obrnili na Zavod za gozdove Slovenije. Po njihovih ugotovitvah je upravljanje velikih zveri vedno kompleksno in zahtevno, saj da "velike zveri pri ljudeh prožijo močna čustva, tako v smeri odobravanja in naklonjenosti kot tudi strahu in jeze."
Škodo si je že ogledal ocenjevalec zavoda za gozdove, ki je v dveh primerih potrdil napad volka, prisotnost šakala pa bodo potrjevali z gensko analizo, ki traja 14 dni.
Napadi volkov in šakalov v zadnjih letih stalnica
Kot je novinarjem povedal predsednik Pašne skupnosti Starijski vrh Matej Lednik, so napadi volkov in šakalov na planini Starijski vrh postali stalnica v zadnjih petih letih. Lani je bil problematičen šakal, leto pred tem volk, ki je obširneje moril že leta 2019.
Že tedaj, pa tudi lani in predlani je skupno število pokončanih in pogrešanih ovc doseglo okoli tretjino črede, ki so jo imeli na začetku sezone. Zadnji napad se je zgodil v sredo v vasi Sedlo, kjer je volk v bližini hiš ubil tri odrasle ovce in jagnje.
Čreda in število ovčerejcev na planini se tudi zato stalno nižata. Leta 2019 so na planino gnali 244 ovc, letos 149. Še pred dvema letoma je bilo v pašni skupnosti 15 ovčerejcev, letos jih je osem.
Na planini pasejo mesno drobnico na alpski način, torej brez zaščitnih ograj in psov, saj sta obe obliki varovanja za tisto območje neprimerni, kar so ob obisku pred leti po zagotovilu Lednika ugotavljali tudi strokovnjaki. Varovanje s psi je zaradi prehodnosti planine, ki jo prečijo dve kolesarski in planinska pot, nevarno za obiskovalce, dodaja Lednik.
Ministrstvo rejcem povrne škodo le za najdene živalske kadavre
Volk je kot zaščitena vrsta pod pristojnostjo ministrstva za naravne vire, šakal pa je od leta 2014 lovna vrsta, v dvoletnem načrtu za Triglavsko lovsko-upravljavsko območje je predviden odvzem 14 osebkov. Lov nanj je odprt od 1. julija, do tedaj škodo, ki jo povzroči, vrača ministrstvo za kmetijstvo, nato pa lokalne lovske družine.
Rejci drobnice dobijo škodo povrnjeno le za najdene živalske kadavre. Veliko teh zaradi nedostopnega terena in mrhovinarjev ne najdejo ali pa okostja nimajo več identifikacijske značke.
Rejci pričakujejo ukrepanje države
Po Lednikovih besedah so do zdaj čredo na planini pregledovali enkrat tedensko, po napadih so začeli tja hoditi na tri dni, da bi to počeli vsak dan, pa je zaradi časovne oddaljenosti in nedostopnosti nemogoče.
Rejci pričakujejo ukrepanje države, a že ob podobnem napadu na Bledu so s strokovne službe ministrstva za naravne vire sporočili, da ukrepov posega v populacijo, ki jih izvajajo v primeru rjavega medveda, za volka ne morejo izvajati. Volk je vrsta, ki živi v tropih in brani teritorij, zato prenamnožitev, kot so jo dokazali s strokovno ekspertizo pri rjavem medvedu, ni mogoča, so zapisali.
Za izredni odstrel volka mora zaprositi oškodovanec sam, mogoč pa je le, če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če je izpolnjen razlog, kot sta na primer preprečitev resne škode ali zagotavljanje koristi varstva živalske vrste.
Pred izdajo odločbe morajo na ministrstvu sicer pridobiti strokovno mnenje zavoda za gozdove in pisno stališče zavoda za varstvo narave, v postopku pa morajo biti udeleženi vsi, ki izkažejo pravni interes, na primer društva, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave.
V zvezi z dogajanjem glede položaja velikih zveri v Sloveniji smo se za pojasnila obrnili na Zavod za gozdove Slovenije. Po njihovih ugotovitvah je upravljanje velikih zveri vedno kompleksno in zahtevno, saj da "velike zveri pri ljudeh prožijo močna čustva, tako v smeri odobravanja in naklonjenosti kot tudi strahu in jeze. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo velike konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo)."
V Zavodu za gozdove Slovenije zagovarjajo aktivno upravljanje populacij velikih zveri, torej izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje škode in drugih konfliktov, ozaveščanje ljudi, izplačevanje nadomestil za škode na ustrezno varovanem premoženju, kot tudi poseganje z odstrelom v populaciji rjavega medveda in volka pod strogo nadzorovanimi pogoji. "Le na ta način bomo lahko dolgoročno zagotovili sobivanje ljudi in velikih zveri v istem prostoru," pojasnjujejo na zavodu.
Za vse tri vrste (volka, medveda in risa) je država sprejela in izvaja Strategije upravljanja in Akcijske načrte. Trenutno poteka prenova večine naštetih strateških dokumentov, katerih glavni cilj bo še naprej dolgoročna ohranitev velikih zveri, so dodali.
