Notranje ministrstvo ne bo obravnavalo Šamijeve prošnje za azil

Pretekli teden so zastopniki Ahmada Šamija notranje ministrstvo obvestili, da je potekel šestmesečni rok za njegovo izročitev Hrvaški, Slovenija pa je postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil.

To se je po navedbah njegovih zagovornikov zgodilo 23. februarja, ko je preteklo šest mesecev od pravnomočne odločbe vrhovnega sodišča.

Šamijevi zagovorniki: Za obravnavo prošnje je pristojna Slovenija

Kot so pojasnili Šamijevi zastopniki, dublinska uredba določa, da se v primeru, ko se predaja prosilca za mednarodno zaščito v dublinskem postopku ne opravi v šestih mesecih od končne odločitve o pritožbi, odgovornost za obravnavanje prošnje prenese na državo članico, v kateri je bila prošnja podana.

Pristojne so zato pozvali, naj mu nemudoma vrnejo možnost bivanja v azilnem domu in začnejo obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito.

"Ob tem vsi, ki spremljamo situacijo, izražamo upanje, da bo država pokazala več razumevanja za humanitarno situacijo Šamija in njegove družine ter mu omogočila hitro obravnavo prošnje in združitev z otroki in ženo," je ob tem zapisal Šamijev zastopnik Miha Blažič.

Ministrstvo ugotavlja, da je rok za deportacijo na Hrvaško ponovno začel teči

Na poziv Šamijevih zastopnikov je ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo z dopisom, v katerem so sirskega begunca obvestili, da njegove prošnje za azil ne bodo obravnavali.

Po navedbah nevladne delovne skupine za azil je ministrstvo sprejelo odločitev, da ima za deportacijo Šamija na voljo dodatnih šest mesecev.

Ministrstvo se pri tem sklicuje na sodbo vrhovnega sodišča, ki zadeva začasno odredbo v drugem postopku, in sicer postopku odločanj o prevzemu pristojnosti zaradi diskrecijske pravice države.

Kot so sporočili nevladniki, ministrstvo v dopisu sicer priznava, da se je šestmesečni rok začel z izvršljivo sodbo vrhovnega sodišča v tako imenovanem dublinskem postopku, a nato ugotavlja, da je rok ponovno začel teči s pravnomočno odločitvijo v postopku ugotavljanja diskrecije.

Nevladniki: Gre za zlonamerno podaljševanje postopka

Po mnenju delovne skupine gre pri takšni razlagi za pravni nesmisel, saj dublinska uredba ne predvideva ponovnega teka roka za izvršitev dublinskega sklepa, ministrstvo pa se pri svojem sklepanju celo sklicuje na povsem drug postopek. Po njihovem mnenju gre za tako vsebinsko kot procesno sporno odločitev, na katero so že podali pritožbo.

Prepričani so, da se na ministrstvu gotovo zavedajo pravnega nesmisla te odločitve, zato sklepajo, da gre za "zlonamerno podaljševanje že tako predolgo trajajočega postopka, z namenom psihofizičnega izčrpavanja prosilca za azil".

Ob tem so opozorili, da takšna praksa ni omejena zgolj na primer Šami, saj opažajo podobno zlorabo pravnih postopkov pri velikem številu prosilcev za mednarodno zaščito.

Državne institucije se po njihovem mnenju odločajo za zlonamerne interpretacije pravnih aktov, ki posledično vodijo v kršitve človekovih pravic.

Za to je po njihovem mnenju odgovorna trenutna vlada, ki jo pozivajo, da v skladu z mednarodnimi pravnimi akti nemudoma prevzame odgovornost za obravnavo Šamijeve prošnje za azil.