Ponedeljek, 16. 10. 2017, 16.35
7 let, 1 mesec
Nizka stopnja samooskrbe: Ne preostane nam nič drugega, kot da lobiramo v Bruslju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
1
Slovenija ne pridela dovolj hrane za potrebe svojega prebivalstva, stopnja samooskrbe je nizka zlasti pri pridelavi sadja, zelenjave in krompirja, ob svetovnem dnevu hrane poudarja Tomaž Cunder s kmetijskega inštituta. Nizka samooskrba se med drugim odraža tudi na trgovskih policah, na katerih sta na primer uvoženo sadje in zelenjava že izpodrinila izdelke domače proizvodnje.
Glede na začasne podatke statističnega urada in kmetijskega inštituta je Slovenija v letu 2016 posebno nizko stopnjo samooskrbe dosegla pri proizvodnji zelenjave, svežega sadja in krompirja.
Pridelava sadja in zelenjave občutljiva na sušo, ujme in pozebo
Stopnja samooskrbe je glede na trenutne podatke pri pridelavi zelenjava znašala 42 odstotkov, pri svežem sadju 44 odstotkov, pri krompirju pa 55 odstotkov.
Samooskrbo z zelenjavo smo v primerjavi z letom 2015 izboljšali za tri odstotke, medtem ko je preskrba s krompirjem padla za štiri odstotke.
Največji padec je doživela preskrba s svežim sadjem, ki se je v primerjavi z letom 2015 znižala za 17 odstotkov.
Na manjšo količino proizvodnje domačega sadja je že dvakrat vplivala spomladanska pozeba.
Po besedah predstojnika oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije Tomaža Cundra so na količino sadja in zelenjave domače proizvodnje v zadnjih letih občutno vplivale podnebne razmere.
"Pridelava sadja in zelenjave je občutljiva. Domači pridelovalci se zadnjih nekaj let borijo s sušo in vremenskimi ujmami, sadjarji so na primer zaradi spomladanskih pozeb že dvakrat utrpeli škodo," pojasnjuje Cunder.
Samooskrba z mesom nadpovprečna, a nezadovoljiva
Strokovnjak poudarja, da se stopnja samooskrbe glede na posamezne kmetijske proizvode sicer razlikuje.
Medtem ko je stopnja samooskrbe z mesom leta 2015 znašala 74 odstotkov, je glede na začasne podatke lani dosegla 77 odstotkov.
"Medtem ko ne pridelamo dovolj žit, sadja in zelenjave, je stopnja samooskrbe na področju živinoreje nekoliko boljša. Slovenija ima dokaj visoko stopnjo samooskrbe pri pridelavi mleka in določenih vrstah mesa, na primer govejega," pojasnjuje Cunder.
Čeprav je preskrba z mesom po njegovih besedah nadpovprečna, je glede na potrošnjo prebivalstva nezadostna, dodaja Cunder in opozarja, da smo zaradi krize, ki jo doživlja slovenska prašičereja, v zadnjih letih dosegli nizko stopnjo samooskrbe s svinjino.
Živinoreja je ena od svetlih točk slovenske samooskrbe.
Slovenski trg v primežu poceni kmetijskih izdelkov iz tujine
Slovenija po mnenju Cundra nasploh ne pridela dovolj hrane za oskrbo svojega prebivalstva: "Problematična je zlasti pridelava hrane na njivah in poljih, kjer pridelamo tudi premalo žita."
Kljub nizki samooskrbi s sadjem, zelenjavo in krompirjem pa slovenski kmetijski proizvodi marsikdaj ne končajo na krožnikih domačih potrošnikov.
Slovenski trg se po besedah Cundra velikokrat znajde v primežu poceni kmetijskih proizvodov iz tujine, na primer krompirja: "Slovenska pridelava krompirja je žal zaradi nekaterih strukturnih okoliščin oziroma slabe zemljiške in posestne strukture pridelovalcev v tem pogledu nekonkurenčna proizvodom iz tujine."
Domači kmetje po njegovih besedah zaradi večjega števila kmetijskih površin z omejenimi pridelovalnimi razmerami ne morejo tekmovati s pridelovalci, ki kmetujejo v ravninskih predelih.
Slovenski trg je po besedah Cundra stalno v primežu poceni kmetijskih proizvodov iz tujine.
Nacionalna politika je brez moči, interese je treba zaščititi v Bruslju
Na vprašanje, ali bi se lahko Slovenija pri zvišanju stopnje samooskrbe zgledovala po kateri drugi članici EU, Cunder odgovarja, da je tudi evropski kmetijski trg preplavljen s kmetijskimi izdelki iz drugih delov sveta.
"Težko govorimo, da je kakšna evropska država v zadnjih letih naredila pomembne korake k izboljšanju stopnje samooskrbe. Globalna gibanja so premočna, da bi kateri od držav na tem področju uspeli večji premiki," pojasnjuje.
Slovenska politika pri problemu nizke samooskrbe po njegovem prepričanju ne more igrati velike vloge, saj smernice domače kmetijske politike narekuje skupna evropska kmetijska politika.
Na vprašanje, ali Slovencem ne preostane nič drugega, kot da v Bruslju lobirajo za svoje interese, Cunder odgovarja pritrdilno, češ da je to žal bolj ali manj edina rešitev.
1