Nemec za sto let star hlod ponudil 29 tisoč evrov

Z dnevom odprtih vrat se danes v Podgorju pri Slovenj Gradcu končuje 14. licitacija vrednejših lesnih sortimentov, ki je po navedbah organizatorjev največja v Evropi. Skupno je 865 lastnikov na licitaciji ponudilo 6.620 hlodov v skupni izmeri nekaj manj kot sedem tisoč kubičnih metrov lesa, kar je največ v zgodovini licitacij na Koroškem, piše STA.

Ponudbo je oddalo 43 kupcev iz sedmih držav

Ponujeni les si je ogledalo veliko kupcev, na koncu je skupno 21.001 ponudbo oddalo 43 kupcev iz sedmih držav, je na današnji novinarski konferenci povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, še piše STA.

Novice Sobo v Ljubljani prodajajo za 42 tisoč evrov

Za sto let star hlod ponudil 29 tisoč evrov

Kot vsa leta do zdaj je tudi letos najvišjo ceno dosegel gorski javor rebraš. Kupec iz Nemčije je za dobrih sto let star hlod, posekan v snežniških gozdovih, ponudil 29.161,52 evra, hlod pa je po kubičnem metru dosegel 14.414 evrov. "To so absolutni rekordi," je po pisanju STA dejal Jeromel.

"Kot ena majhna sedmica"

Hčerka lastnika gozda, v katerem je bil posekan najdražji hlod, Helena Jaksetič je povedala, da so se licitacije s ponudbo enega tovornjaka hlodovine, predvsem smreke, udeležili prvič in da jih je izkupiček prijetno presenetil. "Kot ena majhna sedmica," je za STA dejala Jaksetičeva, sicer direktorica majhnega družinskega podjetja, ki se ukvarja z lesom in izdelavo furnirja, piše STA.

Drugi najdražji hlod je kupil Italijan

Tudi drugi najdražji hlod, prav tako javor rebraš, je v primerjavi z doseženimi cenami v prejšnjih letih rekorder. Na bližnjem Pohorju ga je posekal domačin iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, zanj pa je kupec iz Italije, ki je ponudbo oddal prek celjske furnirnice Merkscha, ponudil 29.129,60 evra oziroma 12.009 evra za kubični meter hloda, poroča STA.

Letošnja licitacija je prvič potekala v Podgorju pri Slovenj Gradcu, potem ko je na prejšnji lokaciji na Ozarah na območju Slovenj Gradca zmanjkalo prostora. A se je letos glede na ponudbo lesa tudi nov prostor izkazal kot premajhen, zato organizatorji že iščejo druge možnosti. Pri tem računajo tudi na pomoč slovenjgraške občine in države. Foto: Pixabay

"V slovenskih gozdovih imamo veliko kakovostnega lesa"

Visoke cene so po poročanju STA dosegali tudi preostali javorji in tudi druge drevesne vrste. "To pomeni, da imamo v slovenskih gozdovih veliko kakovostnega lesa," je dejal Jeromel. Poudaril je, da so z licitacijo zelo zadovoljni in da je ta s ponudbo prav gotovo zelo velika učilnica tako za lastnike gozdov kot tudi za gozdarje. Da so dosežene cene daleč nad povprečjem trga, ki je trenutno zahteven, je dodal tudi predsednik Zveze društev lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren.

Največ lesa kupil kupec iz Kitajske

Največ lesa z letošnje licitacije je po pisanju STA prek posrednikov kupil kupec iz Kitajske, skupno 1.700 kubičnih metrov lesa, ki bo na Kitajsko potoval z ladijskimi kontejnerji. Skupno je posredno ali neposredno več kot polovica na licitaciji ponujenega lesa prodanega v tujino, približno polovico najkakovostnejšega lesa pa bodo po podatkih organizatorjev kupci pred odvozom v tujino dali razrezat v furnirnico Merkscha.

Iz rebraša delajo predvsem furnirje za jahte, avtomobile in glasbila

Kitajski kupci se sicer po Jeromlovih besedah zanimajo predvsem za hrast, javor in jesen, ki ga nato namenjajo za izdelavo parketa in masivnega pohištva. Italijanske in nemške kupce medtem zanimajo večinoma samo vrhunski sortimenti, najbolj cenjeni javor rebraš pa namenjajo za furnirje za jahte in avtomobile ter za glasbila, piše STA.

Na vprašanje, kaj bo Slovenija storila za to, da ne bo toliko najboljšega lesa izvoženega v tujino, je Pivčeva danes dejala, da gre iskati možnosti v boljši gozdno-lesni verigi. Zatrdila je, da si z ministrstvom za gospodarstvo zelo prizadevajo, da bi se ta veriga bolj razvila ter da bi "vrnili v Slovenijo lesnopredelovalno industrijo", ki bi bila temelj temu, da bo več lesa porabljenega doma in da bi se izdelkom večja dodana vrednost dodala doma, ne pa da se surov les izvozi, nato pa se uvažajo dražji izdelki, še piše STA.