Četrtek, 3. 8. 2023, 8.44
1 leto, 3 mesece
Ne pozabite na denar, ki vam pripada: kako ga dobiti nazaj?
Če vam nekdo ne želi prostovoljno plačati dolga ali izpolniti kakšne druge obveznosti, je rešitev izvršba. To je pravni postopek, ki dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Postopek izvršbe se začne s tem, da upnik (pravna ali fizična oseba) vloži predlog za izvršbo na sodišče (oz. vse pogosteje na portalu eSodstvo). Sodišče nato presoja upnikov predlog in, če mu ugodi, izda sklep o izvršbi, s katerim odobri zahtevano izvršbo.
Poznamo dva načina, s katerim lahko upnik sproži izvršilni postopek. Za katerega se bo odločil je odvisno od tega, ali ima verodostojno listino ali ima morda že sam izvršilni naslov.
Izvršba na podlagi verodostojne listine
Če upnik razpolaga z ustrezno verodostojno listino, se lahko sproži izvršilni brez predhodnega opominjanja. Za ta način se odločimo, če imamo: račun, menico in ček, javno listino, izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti ali pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Ker upnik razpolaga z verodostojno listino, mu ni treba vložiti tožbe, vendar le predlog izvršbe. Ponavadi predlog vlagajo gospodarski subjekti, nanašajo pa se na plačilo denarnega zneska.
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Ta vrsta izvršbe se začne na podlagi sodbe sodišča. To pomeni, da je predhodno treba pridobiti sodno odločbo ali drug dokument, ki izrecno dovoljuje izvršbo (sodna poravnava ali izvršba, notarski zapis). V tem primeru gre za plačilo denarnega zneska ali izpolnitve kakšne druge obveznosti (vrnitev delavca na delo, izterjava preživnine, rušitev objekta, izselitev najemnika …). Če nimate izvršilnega naslova, boste najprej morali v tožbo, da dobite sodbo.
Postopek
Izvršba se lahko izvede le, če je dolžnik dejansko sposoben poplačati svoje dolgove. Hitro ukrepanje je zato ključno. Če ni druge rešitve, kot upnik oddate predlog za izvršbo na portalu eSodstvo. Tam lahko postopek tudi spremljate. Seveda lahko predlog vložite tudi pisno. Če podajate predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, morate predlog poslati na okrajno sodišče v kraj na območju katerega prebiva dolžnik. V primeru predloga na podlagi verodostojne listine pa ga pošljete na Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Za vložitev predloga potrebujete podatke o dolžniku, verodostojno listino oz. izvršilni naslov ter podatke o dolžnikovem premoženju. Ob vložitvi predloga je seveda treba plačati sodno takso, saj v nasprotnem primeru sodišče predloga ne bo obravnavalo.
Izvršba na podlagi verodostojne listine velja za dokaj hiter, enostaven in učinkovit postopek, vendar pa je tako le do takrat, dokler dolžnik nanjo ne poda ugovora. Po prejemu sklepa o izvršbi lahko dolžnik v roku osmih dni poda ugovor, ki mora biti utemeljen. Sklep je nato po pošti posredovan obema, nato sledi nov rok osmih dni za vložitev pritožbe iz obeh strani. Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen. Sodišče sklep pošlje tudi izvrševalcem, ki začnejo z izvršilnimi dejanj.
Kako naj ravna dolžnik?
Če dolg ni sporen, kar pomeni, da je jasno določen znesek, ki ga morate plačati, bodisi z odločitvijo sodišča bodisi z notarskim zapisom, je priporočljivo, da ga čim prej poravnate. Poleg dolga morate namreč plačati tudi obresti in druge stroške, ki nastanejo zaradi izvršbe. Ti stroški vključujejo lahko odvetniške stroške nasprotne stranke, stroške izvršitelja in stroške cenitve nepremičnine.
Če del dolga med postopkom že poravnate, to sami sporočite upniku. Sodišče namreč s tem ni seznanjeno, lahko pa ga seznani upnik, ki bo moral umakniti svoj predlog za izvršbo glede na že plačan del. Če upnik tega ne stori, ste vi dolžni podati ugovor na sodišču in tako zaščitite svoje pravice. Sicer je zelo priporočljivo, da z upnikom sodelujete in se poskušate dogovoriti za poplačilo dolga. Takšna rešitev bo najcenejša, najhitrejša in najugodnejša.
Trajanje in stroški
Na okrajnem sodišču povprečni izvršilni postopek traja približno 13 mesecev. V primeru postopka z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino pa povprečno traja približno en mesec. Dolžina trajanja postopka je v veliki meri odvisna od vrste in kompleksnosti zadeve ter od ravnanja strank med postopkom.
Ob vložitvi predloga je treba poravnati sodno takso, ki jo določa zakon o sodnih taksah. Vsaka stranka mora kriti lastne stroške postopka. V izvršilnem postopku bodo nastali dodatni stroški, ki jih mora upnik vnaprej kriti sam, npr. stroški izvršitelja. Sodišče nato na predlog upnika poskuša te dodatne stroške izterjati od dolžnika.
Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA, D. O. O.
