"Ne gremo v koalicijo z Janšo, ker spreminja našo zgodovino" #intervju

Na zidu, ki obkroža hišo v Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je sedež stranke SD, so rdeči plakati s fotografijami, ki jih vse bolj prekriva zeleni bršljan.

Simbolika ne bi mogla biti večja. Na 49-letnega Dejana Židana, že tretji mandat ministra za kmetijstvo, vse od imenovanja za predsednika leta 2014 letijo očitki, da SD spreminja v nekakšno levo kmečko stranko. "SD vodi minister, ki je v prvi vrsti zadolžen za prehrano. Upal pa sem prevzeti resor, ki je veljal za enega od najtežjih," odgovarja Židan.

Državnozborskih volitev, ki bodo čez slabo leto dni, se veseli. Napoveduje, da bo SD ustvarila "pomembno boljši" rezultat in dobila večje število poslancev: "Pripravljeni smo tudi na prevzem vlade." 

Gospod Židan, bo naslednja vlada leva ali desna?
Želim si, da bi bila leva ali levosredinska. Verjetno je, da bodo v njej iste stranke, le da bodo med njimi razmerja drugačna. K vstopu v vlado se bom trudil prepričati tudi Levico. 

Foto: Bojan Puhek Zakaj bi si politik, ki napoveduje, da bo vlada v prihodnjem mandatu morala izpeljati več reform, v njej želel Levico, ki je v političnem smislu "težavna" stranka, izrazito ideološka, načelna in notranje heterogena?
Računamo, da bomo s to stranko lažje kot z drugimi našli skupni jezik pri odpravi revščine v državi. Ob takšni gospodarski rasti in splošnim standardom je nesprejemljivo, da imamo ljudi, ki so danes lačni. Drugi, za nas ključen projekt je internacionalizacija slovenskega gospodarstva. Če želimo imeti stabilno državo, moramo gospodarstvu omogočiti, da razprši svoje poslovanje na trge v Rusiji, na Kitajskem in v drugih državah. Tretja točka je učinkovitost delovanja zdravstva in šolstva oziroma izobraževanja ter raziskovanja.

Se torej strinjate z dvigom minimalne plače kljub svarilom gospodarstva, da bo to zmanjšalo njegovo konkurenčnost?
To je jasen signal, da v času, ko nam primanjkuje ljudi za rast slovenske proizvodnje, v Sloveniji ni prostora za industrije, ki bodo temeljile na minimalni plači. Naš človek si zasluži drugačen položaj in ravno z zvišanjem minimalne plače mu to pokažemo. 

Kaj je v Sloveniji srednji sloj?
Na žalost gre za skupino ljudi, ki se vedno bolj manjša. Verjetno se tretjina ali več ljudi dojema kot srednji sloj. Ko ga pogledamo skozi ekonomske parametre, pa vidimo, da najhitreje izginja.

"Na mestu Mira Cerarja se ne bi srečeval s Plenkovićem, ampak on se o tem samostojno odloča."

Zakaj bi srednji sloj volil SD? Govorite o odpravi revščine in dvigu minimalne plače. Med povprečno in minimalno plačo je v Sloveniji le slabih 400 evrov bruto razlike, nasprotujete pa uvedbi socialne kapice, ki bi omejila obdavčitev dohodkov navzgor.
Storili bomo tisto, kar na žalost ni uspelo zdajšnji vladi. Ta je naredila le prvo fazo davčne reforme. Razbremenili smo 13. in 14. plačo, s spremembo zakona pa tudi tiste, ki jim je najtežje. Ni pa nam uspel res hud poseg v dohodninsko lestvico. Uvedba socialne kapice bi pa pomenila prevelik izpad prilivov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter odmik od solidarne družbe.

Foto: Bojan Puhek Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je v vladno proceduro vložila spremembe zakona o dohodnini, ki bodo v večji meri obremenile samostojne podjetnike in kmete. V volilnem letu želite dodatno obdavčiti skupino skoraj 40 tisoč davčnih zavezancev, ki si morajo iskati delo na trgu, večina teh pa je brez socialne zaščite.
V tem predlogu sem prebral, da se želijo normirani odhodki za kmete znižati z 80 na 60 odstotkov, in to v sektorju, ki je najbolj na udaru. Tega ne bomo dovolili. Ministrstvo za finance pripravlja predloge na podlagi nekih ekonometričnih meril, mi pa te ukrepe gledamo skozi prizmo posledic za družbo. Ne verjamem, da bo ta vlada v parlamentu sprejela kakršenkoli zakon, ki bi škodoval ljudem. 

Ankete kažejo, da je SD trenutno na drugem mestu – za Slovensko demokratsko stranko (SDS). Za zdaj ne kaže, da bi lahko bili relativni zmagovalec volitev.
Ljudje v Sloveniji se odločajo nekaj tednov pred volitvami, ko razmišljajo, kaj bi za državo pomenila radikalizacija, ki je najbolj značilna za SDS, ali pa si želijo bolj strpne in tolerantne družbe. Ni pomembno, ali bo SDS dobila 25, 20 ali 15 odstotkov glasov. Velika stranka, ki ji ne uspe ustvariti koalicije, pozneje doživlja travme in se tako tudi obnaša.

"Ali se bo Zoran Janković vrnil v državno politiko, morate vprašati njega. Morda se njegova moč in vpliv precenjujeta."

Torej ne boste šli v koalicijo z Janezom Janšo?
Ne, ker ne sodelujemo s strankami, ki so netolerantne, zavajajo in ki spreminjajo našo zgodovino, saj nam to kot družbi škodi. Potrebujemo državo, ki se bo zavedala, da spada med zmagovalce druge svetovne vojne, da v njej živijo različni ljudje z različnimi interesi in ki bo napredna in tolerantna.

Ne sodelujemo s strankami, ki so netolerantne, zavajajo in ki spreminjajo našo zgodovino, saj nam to kot družbi škodi, je o možnosti sodelovanja z SDS Janeza Janše povedal Dejan Židan. Ampak to, da na lestvicah vodi SDS, nekaj pove o sliki volilnega telesa. To se radikalizira, saj podporo dobivajo tudi nove stranke na desnici.
Razumljivo je, da se volilno telo v času, ko je občutek varnosti manjši, saj se med ljudmi pojavi strah. To pa je podlaga za hitre in radikalne rešitve, ki stanje le še poslabšajo. Desnica skuša stanje pokazati kot slabo in sebe prikazati kot uspešne rešitelje.

Kako je mogoče ljudi v Evropi ob terorističnih napadih, ki smo jim priča skoraj vsak teden, prepričati, da živijo v varni državi?
Z alternativo, ki pa je naporna, saj ne predvideva zaprtja mej, getov za priseljence in policijske države, ki bi nadzorovala vsak korak državljanov. Levica mora razmišljati širše.

"V koalicijo z Janšo ne bomo šli, ker ne sodelujemo s strankami, ki so netolerantne, zavajajo in ki spreminjajo našo zgodovino, saj nam to kot družbi škodi."

V krizi je zamudila veliko priložnost in pobudo prepustila desnim populistom.
Odgovoriti mora na vprašanje, kaj je spodbudilo migracije. To je za Evropsko unijo (EU) zelo neprijetno, ker je sokriva za to, da imamo danes v Evropi migracije v takšnem obsegu. Evropa je bila kot politična in gospodarska velesila tiho ob križarskih vojnah ZDA v državah v soseščini, zdaj pa prevzema vso breme posledic. Dolgoročni interes EU bi moral biti mir v teh državah in pomoč razvoju gospodarstva na teh območjih zato, da bodo ljudje tam lahko živeli od svojega dela. To je tudi moralna obveza EU. 

"Desnica migrante prikazuje kot teroriste. Pozablja pa, da so pomemben del k uspehu slovenskega in evropskega gospodarstva prispevali tuji ekonomski migranti." Foto: Reuters Desnica migrante prikazuje kot teroriste. Pozablja pa, da so pomemben del k uspehu slovenskega in evropskega gospodarstva prispevali tuji ekonomski migranti. Nikogar ne moti, da ljudje iz Slovenije iščejo delo v tujini. Slovensko gospodarstvo bo letos potrebovalo 25 tisoč novih ljudi, ki jih ni.

Prej ste dejali, da bo verjetno tudi nova koalicija sestavljena iz istih strank, torej SD, DeSUS in SMC. Aktualna vlada je mandat začela z velikimi pričakovanji. Na roko so ji šle tudi zelo ugodne gospodarske razmere. Izkazala se je za razočaranje. Kaj je šlo narobe?
Res je, da vlada deluje v bistveno drugačnih razmerah, kot sta vladi Boruta Pahorja in Alenke Bratušek, v katerih sem bil minister. Zdajšnja vlada je imela za cilj stabilizacijo razmer na gospodarskem, družbenem, raziskovalnem in drugih področjih. Na marsikaterem področju ji je to uspelo. Res je, da vsi podsistemi še vedno relativno dobro delujejo, a je v njih preveč ekscesov. Pri njihovi obravnavi pa država brez sramu vedno znova odpove.

V času te vlade je bilo ekscesov, kot jim pravite, veliko. Tragični primer v šempetrski bolnišnici, koroška dečka ...
Danes (pogovarjali smo se v sredo, op. a.) sem na radiu poslušal, da bo svet UKC Ljubljana ponovno razpravljal o težavah na otroški kirurgiji. To je neznosno stanje. Ker se ljudje med seboj niso znali pogovarjati, so bila ogrožena življenja otrok, nekaj pa jih je morda celo po nepotrebnem umrlo. Takšne stvari bi bilo treba takoj sankcionirati.

Ali je za to odgovorna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc?
Če se odgovornost za to pripiše vladi, ki ima nadzor nad zdravstvenim sistemom, je ona pravi naslovnik. Tudi v svetu UKC Ljubljana so ljudje, ki jih je delegirala vlada. Če se ekscesov ne sankcionira, ljudje ugotovimo, da razkritje in kritika ekscesov ne učinkujeta več. Postanemo prestrašeni, ker vemo, da se lahko vsakemu nekaj zgodi. To vodi v veliko nezaupanje.

Foto: Bojan Puhek Teh, kot pravite, ekscesov se ne rešuje sistemsko. Po razkritju sledijo zgroženi odzivi in moralna panika, na sistemski ravni pa se ne zgodi nič.
Bom odgovoril s primerom. V Sloveniji imamo nekatere stečaje, ki trajajo skoraj deset let. V Avstriji imajo to urejeno drugače. Stečajni postopki so tako hitri, da jih delavci včasih niti ne opazijo. Krivce za zlom podjetij sankcionirajo, včasih celo preventivno priprejo zato, da ne uničijo dokumentacije, v vmesnem času pa že poiščejo nove lastnike. Pri nas, ki se tako radi hvalimo, da smo prevzeli germanski gospodarsko-pravni sistem, stečajni postopki trajajo pet, sedem ali celo devet let. Proizvodni obrati propadajo, koristi pa ima le ozka kasta tistih, ki vodijo stečaje. 

Na posameznih področjih bi morali povsem odmisliti slovenske specifike. Zakaj bi jih recimo morali imeti v insolvenčni zakonodaji, če lahko prepišemo nemški in avstrijski pravni akt? Danes imamo enega ali dva zakona, ki jih v celoti razume le njihov avtor, po Sloveniji pa služi s predavanji o tem, kako ga je treba razlagati. Med vsemi podsistemi bo največ dela na zdravstvu.

"Desnica migrante prikazuje kot teroriste. Pozablja pa, da so pomemben del k uspehu slovenskega in evropskega gospodarstva prispevali tuji ekonomski migranti."

Bo zdravstvena reforma sprejeta do konca mandata?
Na vprašanje, kaj zdravstvena reforma je, v tem trenutku ne bi znal več odgovoriti. V začetku mandata sem razumel, da je določene zadeve treba urediti. Nekaj obljub je bilo dobrih in logičnih. 

Podpiram jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva, med katerima je sivo območje, kjer je več možnosti za manj pregledno trošenje in slabše storitve. Zavzemam se, da se denar, zbran z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, po ocenah med 40 in 60 milijonov evrov, vrne v zdravstvo, lažje vodenje javnih zavodov, centralizacijo nabav.

Židan ne verjame, da bo vlada sprejela predlog ministrice za finance Mateje Vraničar Erman (levo) za spremembe zakona o dohodnini, ki bodo v večji meri obremenile samostojne podjetnike in kmete. Foto: STA , Glavna težava so čakalne vrste, v katerih je po uradnih podatkih četrt milijona ljudi, če upoštevamo še ljudi, ki jih ni v evidencah, pa morda celo dvakrat več. Število ljudi, ki jih čakanje neposredno ogroža, že presega 40 tisoč. Ti ljudje torej čakajo na konkretne storitve in če jih ne morejo dobiti, jih mora država kupiti drugje. Ali v javnih ali zasebnih zavodih, pri koncesionarjih ali v tujini, je nepomembno. To je treba najprej storiti in šele nato razmišljati o sistemskih spremembah. 

Ne razumem, kako je lahko v času Pahorjeve vlade minister za finance Franc Križanič ob bistveno slabši gospodarski situaciji segel v vrečo in našel 50 milijonov evrov za zmanjšanje takrat krajših čakalnih vrst, danes pa se iščejo nove, očitno neučinkovite rešitve, kako z manj denarja rešiti bistveno daljše čakalne vrste.

Ali mora ministrica Kolar-Celarčeva oditi?
Nekaj mesecev pred volitvami je nepomembno, ali ostane ali gre, ker stanja v zdravstvu ne more več rešiti posameznica ali posameznik kot zdravstveni minister, temveč mora biti to prednostna naloga celotne vlade.

"Na vprašanje, kaj zdravstvena reforma je, v tem trenutku ne bi znal več odgovoriti."

Bo torej ostala na položaju le zato, ker je do volitev le še nekaj mesecev?
Poglejte, menjava ministra tik pred volitvami na takšnem resorju ne prinese nič dobrega in nič slabega. Ureditev razmer mora biti prednostna naloga zdajšnje in kasneje nove vlade. 

Foto: Bojan Puhek Vas tudi zadnja podelitev koncesije podjetju MD Medicina v lasti Mira in Matevža Gorenška za ortopedske operacije ni zmotila? Ministrica je ovadila predhodnike zaradi domnevno spornega podeljevanja koncesij, zdaj pa je videti, da počne isto.
Strokovna skupina znotraj stranke dela analizo tega konkretnega primera. Po našem vedenju gre za napako, bistveno večjo od tistih, ki jih je očitala predhodnikom.

Toda v tem primeru ne more ostati ministrica?
Čakam končno poročilo. Vseh informacij še nimam.

To vaše stališče je tipično za vaše delovanje v tej vladni koaliciji. Na več točkah ste bili v sporih s SMC, najbolj pri kadrovanju, nikoli pa niste zares razmišljali o izstopu iz koalicije.
V vladi imamo moči, kolikor je imamo … 

Foto: Ana Kovač

Sedite pa na dveh stolih. Ste hkrati del vlade in njena notranja opozicija. Konec septembra bo referendum o drugem tiru Divača - Koper. V kampanji ne boste sodelovali, hkrati pa pravite, da drugi tir potrebujemo in zasluge za gradbeno dovoljenje pripisujete vašemu nekdanjemu ministru za promet Patricku Vlačiču. To ne zveni logično.
Imamo šest poslancev. V koalicijo smo šli, ker smo v pogodbo vnesli marsikatero socialdemokratsko prvino. Šlo je za sprejemljiv kompromis. V vladi smo projekt drugega tira ves čas podpirali in opozarjali, kaj vse bi še moralo biti storjeno. Vztrajali smo, da se zgradita dva nova tira in da je zaradi splošne transparentnosti projekta pomembno, da imamo neodvisno skupino, ki bo zagotavljala ustrezni nadzor projekta. Ne vemo pa še vseh razsežnosti vloge Madžarske.

Katerih?
Zanima me, ali bi lahko pri projektu sodelovali na način, ki bi bil za Slovenijo cenejši, in ali morebiti obstajajo kakšni dogovori z njimi, ki jih še ne poznamo. To nam bo v poslanski skupini pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Trdite, da želite nadzor neodvisnih strokovnjakov pri projektu drugi tir. Tega pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), kjer so imeli pomembno vlogo nekateri člani vaše stranke, niste nikoli zahtevali. Zakaj ne?
TEŠ6 je bil nekajkrat revidiran, in to že v času Pahorjeve vlade. Tedanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je podpiral projekt, ker bi ta moral prinesti nova delovna mesta. S tem nikakor ni podpiral domnevnih stvari, ki se tam niso smele dogajati. 

So posamezniki iz SD imeli kaj od projekta TEŠ6?
Nimam nobene tovrstne informacije. Če bi jo imeli, bi jih prijavili pristojnim organom. "TEŠ6 je bil nekajkrat revidiran in to že v času Pahorjeve vlade. Tedanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je podpiral projekt, ker bi ta moral prinesti nova delovna mesta." Foto: STA ,

Prav tako ste zahtevali razkritje investicijskega načrta za drugi tir. Naši viri z vlade pravijo, da se vi in Karl Erjavec nista potrudila dvigniti svoje kopije. Ali to drži?
Ta informacija je zame nova. Četudi bi dobil v roke dokument z oznako "interno", bi šlo za sprenevedanje. Resne investicijske dokumente bi morali pregledati strokovnjaki s tega področja.

Bo Magna prišla v Slovenijo?
Ne vem. Pravijo, da je to odvisno od pritožb okoljevarstvenih organizacij.

Izbrani lokaciji ste kot minister za kmetijstvo sprva nasprotovali. Ali torej podpirate prihod Magne ali ne?
Želel bi si, da bi našli boljšo lokacijo, a so kasneje tudi pri izbiri uslišali nekatere zahteve ministrstva. Kar je najpomembneje, za vsak izgubljen hektar se bo ustvarilo nov hektar kmetijskega zemljišča na območjih, ki so zdaj degradirana.

Je Magna primer tiste industrije, ki temelji na poceni delovni sili in ki po vašem ni dobrodošla v Sloveniji?
Vrh vlade, ki je v stiku z vlagateljem, zagotavlja, da bodo plače pomembno višje, kot je trenutno stanje v mariborskem industrijskem bazenu. Če bo res tako, je to zame dobra informacija, saj bodo potem morali tudi drugod korigirati plačno politiko, če bodo želeli zadržati zaposlene.

Menite, da ste ministri SD uspešni v vladi? S čim se boste hvalili pred volivci?
Sam se bom kot minister pohvalil s tem, da so razmere v mojem resorju precej boljše kot leta 2010. Uresničili smo nekatere cilje iz koalicijske pogodbe. Izjemno učinkoviti smo pri črpanju evropskega denarja. Uspelo nam je normalizirati gospodarjenje z državnimi gozdovi na način, kot ga poznajo primerljive težave. Pri ministrici za delo Anji Kopač Mrak bomo prikazovali, kako se je znižalo število brezposelnih …

Foto: Bojan Puhek Ustavimo se na tej točki. Pravite, da je v Sloveniji sedem tisoč manj ljudi pod pragom revščine. Se vam res zdi, da ljudje na robu družbe danes živijo bolje in da je socialnih stisk manj?
Po večini podatkov je manj ljudi, ki jim je težko, še vedno pa jih je preveč.

Podatek, da smo v letih 2016 in 2017, ko beležimo rekordno rast, razdelili pet tisoč ton hrane, se ne sliši spodbudno.
Ampak morate vedeti, da so te količine v nekaterih državah, ki bi jih večina vaših bralk in bralcev označila kot zgodbe o uspehu, bistveno večje. V vseh državah tudi ob mehanizmih, ki jih imajo na razpolago, obstaja določena skupina ljudi, ki jim je težko.

Kdaj bomo v Sloveniji ustvarili pogoje, da bo v njej mogoče preživeti s svojim delom in da to ne bo odvisno le od socialnih transferjev in subvencij?
Temu smo zelo blizu. Večina ljudi se v Sloveniji že preživlja z lastnim delom. V letošnjem juniju je bilo zaposlenih 25 tisoč več ljudi kot v istem mesecu lani. Trajno brezposelnim, dolgotrajno bolnim, starejšim na trgu dela in drugim, ki jim je težko, bomo skušali pomagati, ker je to dolžnost civilizirane človeške skupnosti.

O stikih otrok s starši in skrbništvu se na sodiščih odloča po več let, s čimer se otroke izpostavlja hudim pritiskom. To ni značilno za državo, ki naj bi bila prijazna do državljanov.
Se strinjam.

Židan je zadovoljen z delom ministrice iz vrst SD Anje Kopač Mrak. Foto: Matej Leskovšek Ste vseeno zadovoljni z delom Anje Kopač Mrak?
Da, naredila je dovolj. Odločanje je s centrov za socialno delo v pomembni meri prenesla na sodišča, kjer je za vpletene mogoč pritožbeni postopek. Naloga ministrice je prek instrumentov aktivne politike zaposlovanja skrbeti za tiste, ki jim je najtežje. Ti dobijo pomoč države. Varnostni dodatek se zvišuje. Tistim, ki so do tega kritični, odgovarjam, da nekateri ljudje preprosto nimajo možnosti pridobiti dovolj denarja za preživetje. 

Poglejmo naslednji primer. Mesto v domu za starejše mesečno stane tisoč evrov. Recimo, da ima ta človek 500 evrov pokojnine. Če mu potomci ne doplačujejo razlike, morajo prodati nepremičnino, v kateri so oboji živeli 40 let. Imamo še eno vlado, ki ni odgovorila na probleme staranja.
Ravno obratno. Smo tik pred tem, da sprejmemo demografski sklad, ki odgovarja na del problemov, ki bodo aktualni čez 20 let. 

Toda na koncu se zdi, da je bistveno, kdo bo obvladoval katero naložb, katera podjetja bodo ostala pod okriljem Slovenskega državnega holdinga (SDH), kdo bo imenoval nadzorne svete in kdo bo vodil podjetja.
Spregledali ste, da smo v SD predlagali, naj nadzorni svet demografskega sklada vodi predsednik računskega sodišča, kot velja v Avstriji. Pri tem nismo dobili nobene podpore. Ko govorimo o upravljanju državnega premoženja, ne moremo reči, da smo z vsem nezadovoljni. Zdaj imamo strategijo upravljanja, zato o tem, ali naj katero podjetje ostane državno ali ne in kaj je kriterij uspešnosti, ne more odločati kar njegov direktor.

Kaj je nacionalni interes? Več let smo poslušali floskule o umiku države iz gospodarstva, nato pa so naša podjetja kupovala tudi podjetja v lasti hrvaške ali nemške države. Je zaposlenim v Laškem in Žitu zdaj bolje, ko so v lasti Heinekena oziroma Podravke?
Kolikor vem, jim je slabše. Bolj jih skrbi njihova prihodnost in ukinjanje razvojnih funkcij v podjetjih. Na vprašanje lastnine v SD ne gledamo ideološko. Ali so podjetja v državni ali zasebni lasti, ni tako pomembno. Pomembno pa je, da se podjetja v državni lasti upravlja učinkovito in z donosom, ki bi omogočal, da v blagajno ne bi dobili sto, ampak 400 milijonov evrov denarja, ki bi ga lahko namenili za boljše zdravstvo, šolstvo ali infrastrukturo. Tudi sami v upravljanju zaznavamo deviacije.

Foto: Bojan Puhek Kje?
Na kadrovskem področju. Zavedamo se, da je treba omejiti vpliv aktualne politike. Predlagali smo, da se v upravljanje pripelje skupine, ki razmišljajo bolj dolgoročno: zaposlene, upokojence, mlade … 

Ali SDH dela dobro?
Ministrstvo za finance se hvali z rezultati SDH, ki pa so v pomembni meri zasluga ugodnih gospodarskih gibanj.

Sam pa ne vidim nobene potrebe, da se člani uprave SDH pustijo imenovati v nadzorne svete podjetij, ki jih upravljajo. Že vodenje SDH zahteva celega človeka, ki ne bi smel imeti časa iskati priložnosti za dodaten zaslužek. 

Ste bili na ravni koalicije seznanjeni, da bosta predsednica in članica uprave SDH prevzeli vodenje nadzornih svetov Telekoma Slovenije in Petrola?
Nisem vedel in nimam vpliva, da bi o tem soodločal.

Toda dvomimo, da sta članici uprave brez posvetovanja s predstavniki vlade sprejemali tako pomembne kadrovske odločitve?
Slišati je, da gospe hodijo v vladne kabinete, vendar zagotovo ne k meni.

Foto: Bojan Puhek

SDH se je precej aktivno ukvarjal z vprašanjem ustreznosti in učinkovitosti poslovanja Krke in letos prevetril nadzorni svet družbe. Je to po vaši oceni delo, ki ga mora opravljati SDH kot upravljalec državnega premoženja?
Vsakdo mora delati po nekih kriterijih. Težava pa je v tem, če za svoj cilj nadlegovanja izberejo podjetja, ki dobro ali zelo dobro poslujejo. Vsi vemo, da sta bila Krka in Lek pred njegovo prodajo primerljiva po velikosti, realizaciji in dobičku.

Ko danes pogledamo poslovanje teh dveh podjetij, vidimo, da sta neprimerljivi. Če pogledamo velikost Krke in dobiček, ki ga država pobere v svoj proračun, da lahko financira javne službe, sta podjetji neprimerljivi. Obe dobro delujeta, vendar se ve, da je po teh kriterijih Krka večja. 

Da torej od vseh naložb, ki jih upravlja, postane tarča Krka, je zelo nenavadno. Zelo bi si želel, da bi se SDH maksimalno ukvarjal s tistimi podjetji, ki jim gre slabo, ne pa s tistimi, ki jim gre dobro. Če upravljavec to počne, se postavlja vprašanje, kakšne interese ima, kaj je zadaj. 

Torej menite, da bi morali članici uprave SDH zasesti položaj na primer v nadzornem svetu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je v finančnih težavah?
Absolutno. Ko se na daleč izogibajo podjetjem z velikimi težavami, to kaže, da se otepajo resnega dela. Lahko se tudi sumi, da želijo uveljaviti svoje osebne interese, a to je nemogoče dokazati. Če so tako dobre upravljavke, naj gredo potem v podjetja, ki so v najtežjem položaju.

Je treba nadaljevati prodaje podjetij v (so)lasti SDH? Bi prodali Pozavarovalnico Sava hrvaški Adris Grupi?
Nisem zagovornik tega, da postanemo neke vrste geopolitična kolonija katere od sosednjih držav.

Foto: Klemen Korenjak

Ste leta 2014 naredili dovolj, da bi preprečili prodajo Mercatorja Agrokorju? Takrat je pomemben del politike prezrl vsa opozorila o tveganjih, ki jih prinaša ta posel.
Nekaj politikov, čeprav zelo malo, nas je ves čas na glas govorilo, čeprav nismo imeli nobene pristojnosti odločanja, zakaj se prodaja ne sme izpeljati. Žal se je potrdilo, da so bila opozorila upravičena. 

In še nekaj se moramo naučiti iz te zgodbe. Ko bomo privatizirali še kako podjetje, ne smemo poslušati analitikov ali kogarkoli, ki je povezan z borzno-posredniškimi hišami ali s kom drugim, ki ima lahko potencialne koristi od provizij, ki se dajejo pri takih poslih, in ki dobivajo plačilo po svetovalnih pogodbah. Država mora sama povedati, kaj je njen interes. Moram pa opozoriti še na eno dejstvo: privatizacija Mercatorja se ni zgodila v času naših vlad, pač pa v času vlade Janeza Janše.

Mercator so leta 2014 Agrokorju prodale državna NLB in Pivovarna Laško, katere največja lastnica je bila NLB. Takrat ste bili član vlade.
Takrat se je zavzelo stališče, da se država ne sme vmešavati v prodajo. Kot kmetijski minister sem opozoril, da je to škodljiva odločitev. 

Spremljate, kaj minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek počne pri vprašanju Mercatorja?
Spremljam in sem informiran. Z ministrom Počivalškom se pogovarjava, kaj se dogaja. Medsebojno se informirava, ker imam jaz več informacij od agroživilskih podjetij …

… ki pravijo kaj?
Opozarjajo na to, česar večina ljudi ni opazila: da se je po prodaji zgodil izgon hrane slovenskega porekla. 

Foto: Bojan Puhek Potrošniki veliko kupujejo trgovske blagovne znamke, ki so zanj nekoliko cenejše. Mercator je večino slovenskih proizvajalcev za trgovske blagovne znamke odslovil. To je bil njihov glavni posel. Prepoznavne blagovne znamke iz Slovenije bodo vedno na policah, vendar ljudje vedno bolj kupujejo trgovske blagovne znamke. Agrokor je njihovo proizvodnjo izselil iz Slovenije. 

Sreča v nesreči je v tem, da je slovenska živilska industrija v nekoliko boljši kondiciji, kot je kazalo pred tem. Relativno hitro povečuje izvoz.

Trenutno se 26 odstotkov hrane, narejene v Sloveniji, izvozi. Po drugi strani je marsikatera druga trgovinska veriga zaznala, da je hrana, narejena v Sloveniji, poslovna priložnost zanj. 

Želim si, da Mercator dobi lastnika, ki mu bo zagotovil stabilen razvoj. 

Če bo Agrokor obstal, Mercator ne bo na prodaj, pravijo hrvaški viri.
Mercator je za zdaj zaščiten z medbančnim dogovorom o financiranju, ki onemogoča njegovo neposredno izčrpavanje, in s posebnim zakonom. Pred kakršnimikoli revolucijami na policah ga ščiti tudi vedno večje zavedanje slovenskih potrošnikov, da je treba imeti na njih domače blago. Ne vidim pa nobene možnosti, da bi slovenska država spet postala lastnik Mercatorja. 

Se strinjate s tem, da se predsednik vlade Miro Cerar srečuje s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem? Hrvaška bi lahko ta srečanja Evropi predstavila kot začetek dvostranskih pogajanj in umik Slovenije iz vztrajanja pri uveljavitvi arbitražne sodbe.
Na njegovem mestu se ne bi srečeval s Plenkovićem, ampak on se o tem samostojno odloča. 

Foto: STA ,

Podprli boste kandidaturo Boruta Pahorja za predsednika države. Zakaj?
Prihodnji teden bom predsedstvu stranke predlagal, da podpremo njegovo kandidaturo. Ne le da je bil petnajst let predsednik naše stranke, je človek, ki razume, da se ne moremo pogovarjati le o preteklosti, pač pa da je treba skupaj delati za prihodnost. Smo majhen narod in če se ves čas prepiramo, imamo slabše razvojne možnosti.

Kako ocenjujete sestavo ustavnega sodišča? Njegovi sodniki so bili imenovani na predlog predsednika države.
Sestavo ustavnega sodišča moram spoštovati, ker jo je izbral državni zbor kot najvišje zakonodajno telo.

Kaj pa dogajanje v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki pod zdajšnjim predsednikom Borisom Štefanecem dobesedno razpada pred očmi vseh nas. Za takšno stanje je brez dvoma soodgovoren predsednik države, saj je izbral trenutno vodstvo.
Pri oceni dela te komisije me skrbi zlasti to, da njegove odločitve padajo na sodiščih. Ob tem bi rad sicer opozoril, da padajo odločitve tako trenutnega vodstva kot prejšnjega pod vodstvom Gorana Klemenčiča. Če smo nekoč ocenjevali, da ima komisija možnosti ukrepanja, je zdaj popolnoma jasno, da jih nima. Ta institucija ima veliko napako, zato je zadnji čas, da se okrepi delovanje te komisije tako, da se ji da več represivnih pooblastil. 

Foto: Reuters Ampak imamo že policijo in tožilstvo, ki imata represivna pooblastila in sta odgovorna za preiskovanje kaznivih dejanj, tudi korupcije.
KPK se ukvarja s korupcijo, na katero so državljani zelo občutljivi in jo ocenjujejo kot enega največjih problemov v tej državi. Zato bi za preganjanje korupcije morali komisiji dati več pooblastil in tistim, ki se znajdejo v njenem postopku, dati možnost pravnega varstva, ki ga zdaj nimajo.

Pahor je v preteklih letih večkrat govoril o stricih iz ozadja, ki naj bi vodili državo, vi pa ste v stranki ustanovili forum starejših, v katerem je tudi Milan Kučan, ki naj bi bil eden od teh stricev. Kako gre to dvoje skupaj?
Strici iz ozadja so tisti, ki poskušajo delovati v ozadju.

Ko vas je gospod Kučan kritiziral zaradi tega, ker niste dovolj pripomogli k temu, da bi Zoranu Jankoviću leta 2011 uspelo sestaviti vlado, ste mu odgovorili: čas je, da strici pridejo in …
… aktivno delujejo v politiki na transparenten način. Imamo forum starejših z jasno sestavo. Zelo sem vesel, da ga vodi Franc Hočevar (nekdanji direktor UKC Ljubljana, op. a.), ki je tudi član mojega kolegija. Mu zelo prisluhnem, pa tudi forumu mladih in ženskemu forumu, vendar se ve, kdo v stranki sprejema odločitve. 

Kako gledate na morebitno vrnitev Zorana Jankovića v politiko na državni ravni?
To morate vprašati njega. Morda se precenjuje njegova moč in vpliv. Njegova morebitna podpora eni od političnih strank je le ena od mogočih. Verjetno se bodo izrekali tudi drugi vplivni in ugledni ljudje, vendar je treba vedeti, da ljudje volijo konkretne osebe. Ne smemo torej precenjevati moči posameznikov. Sicer pa nimam informacij, da bi se gospod župan želel vrniti v državno politiko. 

Do zdaj je praviloma veljalo, da parlamentarne volitve dobi tisti, ki zmaga v Ljubljani, oziroma da je leva sredina precej odvisna od ljubljanskega volilnega bazena. In še, vaša stranka je izgubila pomembne glasove v mestih. V Kopru, Ljubljani in Gorici, kjer ste v devetdesetih letih zmagovali, vas skoraj ni več. Ostala sta vam le Velenje in Murska Sobota.
V stranki poteka proces prenove. Socialni demokrati smo danes bistveno prenovljena in bolj moderna stranka, kot je bila pred dobrima dvema letoma. To se bo videlo, ko bodo znana imena kandidatov za parlamentarne in lokalne volitve.

Prenavljamo stranko v Ljubljani in drugih mestnih občinah. V Ljubljani nam je uspelo k sodelovanju pritegniti zelo zanimivo skupino ljudi, ki jo vodi naša podpredsednica Tanja Fajon.

Foto: Bojan Puhek

To je skupina, ki bo v Ljubljani zagotovo naredila preboj. Na Goriškem so kot voditelja ljudje prepoznali Matjaža Nemca in podpora stranke na tem koncu hitro raste, v Kopru smo tudi spremenili vodstvo stranke.

"Borut Pahor je človek, ki razume, da se ne moremo pogovarjati le o preteklosti, pač pa da je treba skupaj delati za prihodnost."

Torej pomlajujete stranko?
Prenavljamo jo. V stranki potrebujemo tako mlade kot ljudi iz srednje generacije, pa tudi starejše z več izkušnjami.

Kdo pa je vaš ključen svetovalec za gospodarska vprašanja? In kdo so danes ideologi stranke?
Gre za skupino ljudi, ki v sodelovanju z mano pripravlja naš volilni program. Vodi jo nekdanji minister Patrick Vlačič, v njej pa sodelujejo zelo znani ljudje. Vesel sem, da sta se vključila tudi nekdanji predsednik Igor Lukšič in nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo.

Ste karizmatična osebnost?
(premisli, op. a.). Najtežje je ocenjevati samega sebe. Če se že moram oceniti, bi rekel, da sem zelo deloven in timski človek. Poslušam druge, a v nekem trenutku razpravo končam in se odločim.

Foto: Bojan Puhek

Nekateri člani stranke se pritožujejo, da ste premalo agresivni, da v stranki ni enakega zagona kot v letih 2007 in 2008, ko je zmagala na volitvah, in da se ne upate postaviti kot voditelj leve sredine. Nekateri vam očitajo tudi premalo odločnosti, ko se je premier Cerar odločil za zamenjavo obrambnega ministra Janka Vebra iz SD.
Vsak ima svoj slog delovanja. V stranki je sicer veliko ustvarjalnega vzdušja. V delovanje stranke se vključujejo tudi tisti, ki so se nekoč od stranke odmaknili. Res pa je, da v stranki ves čas razpravljamo, ali smo znotraj koalicije dovolj, premalo ali preveč glasni.

"Ljudje imajo možnost na volitvah izbirati ljudi, ki so glasni, ki vpijejo, udarjajo po mizi in ponujajo na videz preproste rešitve, ki pa se na koncu izkažejo za zelo slabe."

Neodločnosti volivci ne nagrajujejo, kar utegne izkusiti tudi Cerar. Ljudi radi govorijo, da Slovenija potrebuje avtoritarnega vodjo.
Ljudje imajo možnost na volitvah izbirati ljudi, ki so glasni, ki vpijejo, udarjajo po mizi in ponujajo na videz preproste rešitve, ki pa se na koncu izkažejo za zelo slabe. To je tudi razlog, zakaj del desnice v Sloveniji kotira tako kot kotira, ker ima avtoritaren način vodenja in ki ji ni pomembno, koliko družbenih podsistemov bodo njene odločitve prizadele. 

Nove stranke nimajo zelo jasne hierarhije odločanja. Tudi partnerji velikokrat ne vemo, kje je njihovo središče moči, ki odloča. To so stranke, ki nimajo jasnega ideološkega postulata, saj so nastale iz nekakšnih interesnih skupin.

Zato imajo težave, kako se umestiti, čeprav zdaj vidim, da SMC želi postati tipična liberalna stranka. Ko se pogovarjam s predsednikom stranke, mu včasih v šali povem, naj pogleda, zakaj so nove stranke razpadle. 

In kaj vam odvrne na to?
Nasmehne se. S tem ne želim povedati nič slabega, ker se zavedam, da bodo zaradi slovenskega volilnega sistema in zaradi nejasnosti, ali bo Levica želela sodelovati v vladi, v novi vladi koalicijo predstavljali Socialni demokrati, DeSuS in SMC.