Napoved civilne nepokorščine: občine proti krčenju nujne medicinske pomoči

Ponovitev zgodbe iz leta 2015, ko je bil prvi poskus takšne ukinitve, ga je negativno presenetila, se je za STA odzval novi krški župan Janez Kerin. Presenečen je tudi, da se je takšen poskus znova zgodil zdaj, ko je Krško dobilo status mestne občine.

Opozoril je, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače, pa tudi zaradi 26 tisoč prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji brežiški občini.

Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal Kerin.

Novice Minister zavrnil očitke o krčenju mreže nujne medicinske pomoči

Brez dežurnega zdravnika 22 tisoč ljudi

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje.

Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22 tisoč prebivalcev občin Mirnske doline.

"V naših štirih občinah nasprotujemo predlogu, ki se je pojavil v medijih. Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali jih vodi celo v smrt," je poudaril.

Novice Zdravniki in zobozdravniki bodo stavkali 11. januarja

Možnost enake obravnave

Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. V obdobju, ko se v državi poudarjajo decentralizacija in enake možnosti, pa gre za ukrep ponovne centralizacije, ki njihove občane postavlja v neenakopraven položaj, je dejal mirnski župan.

"Anomalije v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov in druge težave je treba reševati drugače, ne s predlagano reorganizacijo, ki bo bistveno poslabšala dostopnost do zdravnika v trenutkih, ko šteje čisto vsaka minuta," je v imenu županov občin Mirnske doline dejal Skerbiš.

Prikrajšanost bolnikov

Podobno menijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. Morebitne centralizacije zdravstvenega sistema ne bodo sprejeli, je dodala.

Kot lokalna skupnost bodo storili vse, da se to ne zgodi. Če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino. Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja.

Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči (NMP) in ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oz. na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni čas oz. čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.

Predlog reorganizacije mreže NMP, ki ga je pridobila tudi STA, so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delavnikih med 7. in 20. uro delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante.

Novice Civilna iniciativa opozorila na težave pri dostopu do družinskih zdravnikov #video