Torek, 13. 11. 2018, 17.52
6 let
Najdaljša bolniška traja že skoraj 11 let
Bolniške odsotnosti vse bolj bremenijo blagajno zavoda za zdravstveno zavarovanje. V primerjavi z letom 2010 se je račun ZZZS sedem let kasneje dvignil za skoraj 92 milijonov evrov. Najdaljša bolniška odsotnost v Sloveniji traja že skoraj 11 let.
Čeprav v Sloveniji upada število kratkotrajnih bolniških odsotnosti, ki jih krijejo delodajalci, pa se na drugi strani skokovito povečuje število dolgih bolniških odsotnosti, ki jih mora pokriti ZZZS.
V lanskem letu so stroški zaradi bolniške odsotnosti pri ZZZS znašali 11,7 odstotka vseh njegovih prihodkov oziroma 314,7 milijona evrov. Pred devetimi leti, leta 2008, so iz blagajne ZZZS za bolniške namenili 201 milijon evrov.
Leta 2008 so, za primerjavo, za nadomestila namenili 201 milijon evrov.
Največja rast bolniških odsotnosti med 50 in 59 leti
Povečanje bolniških odsotnosti na ZZZS opažajo od druge polovice leta 2015, po lastni analizi pa trend pripisujejo pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe ter vse starejši populaciji. Zelo se je povečala pri zaposlenih med 50 in 59 leti, medtem ko se je zmanjšala v starosti med 15 in 29 leti.
Po študiji ZZZS je vsaka peta bolezen, ki traja dlje časa, povezana s starostjo.
Največ bolniških je v starosti med 50 in 59 leti.
Število večletnih bolniških odsotnosti se je v zadnjih dveh letih podvojilo
Na zadnji dan leta 2017 je bilo na bolniški, daljši od enega leta, več kot sedem tisoč ljudi oziroma 500 ljudi več kot ob polletju. 127 oseb je na bolniškem dopustu že več kot pet let, dve osebi pa že več kot deset let.
V primerjavi z letom 2015 se je število bolniških odsotnosti, daljših od treh in petih let, povečalo za dvakrat.
Najpogostejši vzroki odsotnosti z dela
Najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve zunaj dela.
Slovenija je ob Bolgariji edina država v EU, kjer dolžina bolniške odsotnosti ni časovno omejena. V večini drugi držav je bolniška omejena na eno leto.
Po statistiki smo po skupnem odstotku bolniških v evropski sredini. Na bolniški preživimo manj časa kot Belgijci, Švedi in Čehi, več pa smo odstotni od Avstrijcev, Nemcev in Francozov.
Največ sredstev je ZZZS za bolniške v letu 2017 namenil za delavce, zaposlene v predelovalnih dejavnostih, in sicer 69 milijonov evrov, medtem ko so prestale panoge povsem skupaj.
Plačilo bolniške odsotnosti do 30 dni gre v breme delodajalca, nad 30 dni pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti.
6