Torek, 14. 5. 2019, 10.57
5 let, 6 mesecev
"Najbolj nenavadno vremensko dogajanje po svetu doživljata Evropa in Rusija"
Pogoste padavine, nizke temperature in vetrovi so zaznamovali prvo polovico maja. Medtem ko v notranjosti evropske celine ponekod še vedno nosimo zimske plašče, se v Rusiji ob polarnem pasu veselijo prijetnih poletnih temperatur. Za ta nenavadni vremenski pojav sta kriva ciklon, ki nad naše kraje prihaja iznad Severnega Atlantika, in anticiklon, ki se trenutno zadržuje nad Rusijo.
Po besedah klimatologa Gregorja Vertačnika smo nazadnje imeli tako hladno polovico maja leta 1991. "Značilnost letošnjega maja je, da imamo pogoste prodore hladnega zraka, ki prihajajo s severa. Zaradi tega imamo s tem tudi precej deževnih dni," pojasnjuje klimatolog.
"Letos smo imeli v prvi polovici maja dve izraziti obdobji hladnega vremena. Prva je trajala od petega do osmega maja, ko so bile jutranje temperature zares nizke, in pa v teh dneh, ko imamo več vetra in predvsem oblačne in zelo hladne popoldneve," razlaga.
Slovenija v središču dveh hladnih mas
Kot pripoveduje Vertačnik, naše podnebje oblikujeta dve zračni masi, ki ustvarjata razliko med zimo in pomladjo. Spomladi s severa oziroma severozahoda k nam prihaja hladna zračna masa iznad Severnega Atlantika, ki prodira v nižje plasti ozračja tam do nadmorske višine približno 2.000 metrov.
"Ker je v tem delu leta Severni Atlantik še relativno hladen, pride k nam iz teh smeri hladnejši zrak," pravi Vertačnik. Zimsko obdobje pa oblikuje še hladnejša masa, ki nad našo državo pride s severovzhodnega dela Evrope oziroma Rusije.
Ob polarnem pasu v Rusiji pravo poletje
Razlog, zakaj ravno ti dve zračni masi tako močno vplivata na vreme, pa je v tem, ker imamo na območju Sredozemlja ciklonsko območje, v severozahodnem delu Evrope pa anticiklonsko. "Postavitev teh zračnih tvorb povzroča, da k nam prihaja zrak iznad severnega dela Evrope oziroma Severnega Atlantika," dodaja.
Medtem ko se v Sloveniji ukvarjamo s podrtimi drevesi, ki ovirajo prevoznost cestišča, se v Rusiji veselijo poletnih temperatur, kjer se živo srebro, tudi neposredno ob polarnem pasu, te dni čez dan povzdigne tudi do 31 stopinj Celzija, kar je kar do 20 stopinj višje od povprečne temperature v tem letnem času.
Nenavaden pojav "obrnjenega" vremena pa Vertačnik pojasnjuje s tem, da imamo na našem območju vztrajen severni zračni tok. Kraji na približni razdalji nekaj tisoč kilometrov vzhodneje od nas pa nasproten tok, ki prihaja z juga.
"To pomeni, da imajo te dni nad precejšnjim delom Rusije nenavadno toplo vreme. Zelo toplo vreme pa je tudi na jugozahodu Pirenejskega polotoka, kar je tudi zelo nenavadno za ta letni čas," razlaga.
Podnebje se mora po besedah klimatologa uravnovesiti. "Ker imamo mi tako vztrajne in močne severne zračne tokove, se tam dogaja prav nasprotno in postaja vse topleje. Zračne mase se morajo med seboj uravnovesiti, saj ne more povsod pihati tako s severa kot z juga."
Zaradi te nenavadne postavitve prihaja do izredne vremenske situacije
"Nad južno Evropo se zdaj zadržuje ciklonsko območje, nad severno pa anticiklon, kar je dokaj neznačilno. V obeh primerih gre tudi za zelo izraziti tvorbi, zato odstopa tudi podnebje. Ker zračni tlak odstopa od normalnih vrednosti, odstopajo posledično tudi temperature," pojasnjuje Vertačnik.
Ali to pomeni, da bomo imeli muhast maj? "Ciklon, ki se nad Slovenijo zadržuje, se bo počasi premaknil in postopoma bomo prišli pod vpliv toplejših jugozahodnih vetrov. Že jutri se bo začelo v višinah segrevati, v nižjih legah pa se bo to poznalo od četrtka naprej," pripoveduje. "Konec tedna bo vreme že bolj podobno majskemu," dodaja.
Izredne vremenske razmere v Evropi
"Tudi v prihodnje ni videti, da bi imeli še kakšno tako hladno obdobje, kot je bilo to zdaj. Sicer je letošnji maj zanesljivo hladnejši od letnega povprečja, ne bo pa izredno hladen. Velik ekstrem bi bil, če se zračne mase ne bi uravnovesile do konca maja in bi bil ves mesec hladen. To bi tudi pomenilo, da bi imeli najhladnejši maj v zadnjih stotih letih."
"Najbolj nenavadno vremensko dogajanje po svetu doživljata ravno Evropa in Rusija, drugje ni strašnih posebnosti," še pojasni za konec.
7